Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Med udeležencema je potekal postopek zaradi razveze zakonske zveze ter dodelitve njunih mld. otrok v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in stikov.

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo o družinskopravnih vprašanjih, tudi o preživninski obveznosti staršev.

3. Po oceni dekličinih potreb, mld. A. A. in B. B., ter glede na preživninsko zmožnost njunih staršev in čas, ki ga bosta deklici prebili z vsakim od njiju, je bilo ocenjeno, da so preživninske zmožnosti očeta bistveno višje od materinih (že samo razlika med dohodki obeh staršev je zelo velika (780 EUR znaša neto dohodek matere, več kot 4.200 EUR pa neto dohodek očeta), medtem ko oče prejema še dividende in sejnine iz naslova sodelovanja v nadzornih svetih Občine ..., Komunale ..., Zdravstvenega doma ... in ima tudi bistveno več premičnega premoženja od matere. Slednja je v najemu, sam pa je lastnik stanovanjske hiše. Na podlagi tehtanja zgoraj navedenih okoliščin ter dejstva, da bosta otroka pri očetu prebila okrog 30% časa, je sodišče na podlagi določil 189., 190. in 196. člena Družinskega zakonika (DZ) odločilo, da sta dolžna starša preživljati njuni mld. hčerki v razmerju 30% (mati): 70% (oče).

4. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca, ki jo je vložil zoper odločitev o preživnini ter stroških postopka in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

5. Zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga nasprotni udeleženec predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, naj se revizija dopusti glede vprašanj: - Ali sta sodišči prve in sodišče druge stopnje zagrešili kršitev pravil pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP, oziroma kršitev pravil pravdnega postopka iz 1. odst. 339. člena ZPP v povezavi z določilom 213. člena ZPP s tem, ko kljub sprejetemu sklepu o izvedbi dokaza z vpogledom v javno dostopne evidence o dohodkih podjetnice C. C. s. p. le-tega nista izvedli, z obrazložitvijo, da podatki za odločitev o preživninskih zmožnostih predlagateljice niso relevantni? - Ali je materialno pravno pravilna odločitev o višini preživninskih stroškov za mld. deklici, odločitev o preživninski sposobnosti predlagateljice in odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena med stranki postopka, upoštevaje dokazani obseg stroškov za preživljanje mld. deklic, ugotovljeni obseg premoženja predlagateljice in obseg stikov nasprotnega udeleženca z mld. deklicama, ter ali je sodišče pri porazdelitvi preživninskega bremena dolžno upoštevati čustveni in fizični angažma nasprotnega udeleženca kot preživninskega zavezanca za čas, ko ga mld. deklici preživita pri njem ter dejstvo, da ima nasprotni udeleženec kot preživninski zavezanec z mld. deklicama, ko sta pri njem, prav tako stroške (s hrano, obleko, obutvijo, higienskimi pripomočki, lekarno, igrali, obratovalne stroške stanovanja, nakup daril, stroške počitnic in drugo) in je te stroške potrebno primerno finančno ovrednotiti ob določitvi višine preživninske obveznosti? - Ali je sodišče prve in druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je o stroških postopka odločilo po 1. odst. in ne po 5. odst. 40. člena ZNP-1 in ali je pravilno odločilo po prostem preudarku, ko je sprejelo odločitev, da stranki postopka nosita vsaka svoje stroške postopka?

6. Predlog ni utemeljen.

7. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).