Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da je dolžno sodišče pri odmeri preživnine upoštevati večji čustveni in fizični angažma tistega od staršev, ki so mu otroci zaupani v varstvo in vzgojo (in nato očitno ta večji angažma finančno vrednotiti ter ga naprtiti tistemu od staršev, ki plačuje preživnino), - ali pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena vključuje dolžnost sodišča, da pri odmeri preživnine upošteva dejstvo, da ima tisti od staršev, ki mu otroci niso zaupani v varstvo in vzgojo (nerezidenčni roditelj) z otroki, ko so le ti pri njem na stiku prav tako stroške (s hrano, obleko, obutvijo, higienskimi pripomočki, lekarno, obratovalne stroške stanovanja, nakup daril, žepnina, počitnice, itd) in te stroške primerno finančno vrednotiti.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da je dolžno sodišče pri odmeri preživnine upoštevati večji čustveni in fizični angažma tistega od staršev, ki so mu otroci zaupani v varstvo in vzgojo (in nato očitno ta večji angažma finančno vrednotiti ter ga naprtiti tistemu od staršev, ki plačuje preživnino)? - ali pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena vključuje dolžnost sodišča, da pri odmeri preživnine upošteva dejstvo, da ima tisti od staršev, ki mu otroci niso zaupani v varstvo in vzgojo (nerezidenčni roditelj) z otroki, ko so le ti pri njem na stiku prav tako stroške (s hrano, obleko, obutvijo, higienskimi pripomočki, lekarno, obratovalne stroške stanovanja, nakup daril, žepnina, počitnice, itd) in te stroške primerno finančno vrednotiti?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, potrdilo je poravnavo pravdnih strank, da se obe mladoletni hčerki zaupata v varstvo in vzgojo materi ter o stikih z očetom. Odločilo je tudi, da je oče dolžan plačevati za mladoletno M., rojeno ..., mesečno plačevati preživnino v višini 140,00 EUR od 21. 6. 2016 dalje, za mladoletno V., rojeno ..., pa 160,00 EUR od 15. 12. 2016 dalje.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in je sodbo sodišča prve stopnje glede odločitve o preživnini spremenilo tako, da je preživnino za mladoletno M. zvišalo na 195,00 EUR, za mladoletno V. pa na 215,00 EUR mesečno.

3. Toženec Vrhovnemu sodišču predlaga, naj revizijo dopusti glede dveh pravno pomembnih vprašanj, in sicer, ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da je dolžno sodišče pri odmeri preživnine upoštevati večji čustveni in fizični angažma tistega od staršev, ki so mu otroci zaupani v varstvo in vzgojo (in na to očitno ta večji angažma finančno ovrednotiti ter ga naprtiti tistemu od staršev, ki plačuje preživnino - o.p. tožnika) in ali pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena vključuje dolžnost sodišča, da pri odmeri preživnine upošteva dejstvo, da ima tisti od staršev, ki mu otroci niso zaupani v varstvo in vzgojo (nerezidenčni starš) z otroci, ko so le ti pri njem na stiku, prav tako stroške (s hrano, obleko, obutvijo, higienskimi pripomočki, lekarno, obratovalne stroške stanovanja, nakup daril, žepnina, počitnice itd) in te stroške primerno finančno ovrednotiti. Poudarja, da bosta po sklenjeni poravnavi deklici pri njem malce več kot 1/3 leta, da mora zanju v tem obdobju pokriti njune potrebe in bi moralo sodišče to primerno finančno ovrednotiti. Navaja, da je sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje spremenilo na podlagi ocene, da naj bi bil tožničin čustveni in fizični angažma v obdobju, ki ga deklici preživita z njo večji, kakor toženčev. Tožnik poudarja, da se za otroke prav tako čustveno in fizično angažira kot toženka, da ocena sodišča druge stopnje nima podlage, da pa tudi če bi to držalo, takšnega povečanega čustvenega in fizičnega angažmaja ni mogoče finančno ovrednotiti. Opozarja, da sodišče s takšno odločitvijo podaja zaskrbljujoče sporočilo, da je čas, ki ga otroci preživijo z nerezidenčnim staršem nezahteven in slabše kvalitete, saj se ta čustveno in fizično manj angažira in so zato finančne posledice tega časa zanemarljive.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede predlaganih pravnih vprašanj pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izpolnjen. Zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367. c člena ZPP dopustilo.