Jedro

Na dan predvidenega naroka ni obstajala pravna podlaga, na podlagi katere bi bil zakonito zavrnjen vstop v prostore sodišča in s tem onemogočen pristop na narok. Tako ni mogoče šteti, da je bil narok preložen po krivdi tožnika, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje, niti ni šlo za naključje, ki bi se primerilo njemu, da bi bila podana podlaga, določena v prvem odstavku 156. člena ZPP za povrnitev separatnih stroškov toženki.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrže. II. Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi izpodbijana odločitev o pravdnih stroških.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 22. 9. 2020, reintegracijo in reparacijo. Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje pravdne stroške.

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. V obsežni pritožbi sodišču prve stopnje očita bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP in 8. ter 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da je njegova krivda za dogodek dne 3. 8. 2020, zaradi katerega je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, izključena. Toženka je tista, ki je kršila predpise, nepravilno je ravnal sodelavec A. A. Tožnik je predlagal zaslišanje večjega števila prič in izvedbo dokaza z drugim sodnim izvedencem. Viličarja ni poškodoval, šlo je le za podrsanje, luč je bila razbita že prej. Podrsanje viličarja je bilo običajno, tovrstnih ravnanj toženka ni sankcionirala. Tožnika je neenakopravno obravnavala. B. B. je lažno pričal, C. C. je klical, da spremeni vsebino pisne izjave. Od prvega pisnega opozorila je minilo več kot eno leto, poleg tega je neutemeljeno, saj je bilo tožniku odrejenih več nalog istočasno, ki jih ni mogel opraviti. Toženko je na to opozoril. Z delom je bil preobremenjen. Tudi drugo pisno opozorilo je neutemeljeno. Tožnik je 5. 11. 2019 opravil vse delo do konca delovnika. Ker ni prejel pisne odredbe za nadurno delo, za neopravljeno delo ne odgovarja. Da sta se s B. B. pogovarjala, je potrdil D. D. Odgovornost je na B. B., ki ni ustrezno organiziral dela. Toženka nadurnega dela delavcem ni plačala. Ravnala je nezakonito in posegla v tožnikovo pravico do zasebnega oziroma družinskega življenja. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje in sprejelo materialnopravno zmotno odločitev. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi, oziroma podredno jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Toženka vlaga pritožbo zoper stroškovno odločitev, in sicer v delu, ki se nanaša na priglašene separatne stroške v višini 801,80 EUR. Navaja, da so ji s pristopom na narok za glavno obravnavo dne 7. 10. 2021 nastali stroški, ki so za pravdo potrebni. Drugačna ocena sodišča prve stopnje je zmotna. Stroški za pristop na narok zajemajo tudi stroške priprave na narok. Na naroku dne 7. 10. 2021 bi sodišče prve stopnje zaslišalo tožnika in šest prič. Narok je preložilo izključno zato, ker tožnik in njegov pooblaščenec nista pristopila. Zakaj bi bilo bistveno, da je toženka predlagala, da sodišče izda sodbo na podlagi stanja spisa, sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe ni utemeljilo. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženka je poleg tega upravičena do potnih stroškov pooblaščenca in za odsotnost iz pisarne, saj iz ustavne pravice do enakega varstva pravic izhaja, da si lahko prosto izbere pooblaščenca. S pooblaščencem ustvari zaupen odnos, poleg tega z njim redno in stalno sodeluje. Da je do s tem povezanih stroškov upravičena na podlagi OT, potrjuje novejša sodna praksa (sodba VSC I Cpg 75/2020 z dne 11. 9. 2020, sklep VDSS Pdp 380/2021 z dne 19. 8. 2021, sodba VSL II Cp 325/2o21 z dne 8. 4. 2021 in številne druge). Poleg tega je treba upoštevati, da gre za zapleteno zadevo, kar potrjujejo sklepi o izvedenini. Sodni izvedenci so enako kot pooblaščenci s sedežem v okrožju sodišča upravičeni do potnih stroškov, kar pomeni, da je toženka v neenakopravnem položaju. Poseženo je v njene ustavne pravice. Upravičena bi bila vsaj do potnih stroškov do meje okrožja sodišča in s tem povezane odsotnosti iz pisarne. Sodišče prve stopnje ji neutemeljeno ni priznalo stroškov, povezanih s pričo E. E. Zmotno je štelo, da sestava pripravljalne vloge z dne 5. 11. 2021 ni posledica dejstva, da je bil narok dne 7. 10. 2021 preložen. Sodišče prve stopnje je samo toženki naložilo, da navedbe, ki bi jih sicer podala na naroku, poda v pripravljalni vlogi. Navedbe se nanašajo na sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in so bile potrebne za pravdo. Toženka je upravičena do vseh stroškov, ki so ji nastali po krivdi tožnika oziroma naključju, ki se je njemu pripetilo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev o pravdnih stroških spremeni, tako da ji prizna separatne stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in jih naloži v plačilo tožniku, oziroma podredno da v tem delu sodbo razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

4. V odgovoru na pritožbo tožnika toženka prereka njegove navedbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba tožnika je prepozna.

6. Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo z dne 24. 11. 2022 vročilo pooblaščencu tožnika 30. 12. 2022. Naslednjega dne, t. j. 31. 12. 2022, je v skladu z drugim odstavkom 111. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) začel teči petnajstdnevni pritožbeni rok, določen v šestem odstavku 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; tako tudi v pravnem pouku sodbe sodišča prve stopnje), ki bi se iztekel 14. 1. 2023. Ker je bila tega dne sobota, je skladno s četrtim odstavkom 111. člena ZPP rok za pritožbo iztekel v ponedeljek 16. 1. 2023. 7. Tožnikovo pritožbo z dne 16. 1. 2023 je sodišče prve stopnje prejelo 19. 1. 2023. Ker je bila oddana priporočeno na pošti (bencinskem servisu), se šteje dan oddaje za dan izročitve sodišču (drugi odstavek 112. člena ZPP). Iz odgovora pošte na poizvedbo, kdaj je bila pritožba oddana, izhaja, da je bila pošiljka s strani Pošte Slovenije, d. o. o., prevzeta na bencinskem servisu dne 18. 1. 2023 ob 18.18 uri, iz česar bi bilo sklepati, da je bila oddana na bencinskem servisu istega dne. Ne glede na to, ali je bila oddana istega dne 18. 1. 2023 ali dan pred tem 17. 1. 2023, je v vsakem primeru prepozna, saj je vložena po poteku zakonskega roka zanjo (drugi odstavek 343. člena ZPP). Zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (352. člen ZPP).

8. Pritožba toženke ni utemeljena.

9. Pritožbeno sodišče je stroškovno odločitev v izpodbijani sodbi preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo naštetih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti tiste, ki jo uveljavlja toženka, saj je svojo odločitev, da ji ne prizna priglašenih separatnih stroškov, zadostno obrazložilo. Odločitev je materialnopravno pravilna, deloma sicer iz drugih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje v obrazložitvi.

10. Dne 7. 10. 2021 je bil tožniku in njegovemu pooblaščencu zavrnjen vstop v sodno stavbo in s tem onemogočen pristop na narok za glavno obravnavo. Šele od 9. 11. 2021 dalje je bilo z Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena ZS zaradi preprečitve ponovnih izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Ur. l. RS, št. 175/2021), ki jo je na podlagi 83.a člena Zakona o sodiščih (ZS) izdal predsednik Vrhovnega sodišča RS, določeno, da morajo vse osebe, ki vstopajo v prostore sodišča, razen oseb, ki so mlajše od 12 let, izpolnjevati pogoj PCT; na vstopnih točkah se vsem vstopajočim v prostore sodišča preveri izpolnjevanje pogoja PCT; če ga oseba ne izpolnjuje, se ji vstop v prostore sodišča zavrne (3.1. tč.). Sodišče prve stopnje je neutemeljeno upoštevalo določbe Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2, ki ga je na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih sprejela Vlada RS (Ur. l. RS, št. 147/2021) in ki je v 1. alineji drugega odstavka 5. člena določal, da morajo pogoj PCT izpolnjevati vse osebe, ki so uporabniki storitev ali udeleženi ali prisotni pri izvajanju dejavnosti ali v okoljih v Republiki Sloveniji iz prvega odstavka tega člena (delavci in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, ali samostojno opravljajo dejavnost), saj s tem dostopa do sodišča ni bilo zakonito omejiti. V skladu s 126. členom Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91 in nasl.) ureditev sodišč določa zakon, le z zakonom pa je mogoče omejiti in določiti način izvrševanja pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), javnosti sojenja (24. člen Ustave RS) in pravnega sredstva (25. člen Ustave RS). Glede na navedeno in upoštevajoč načela neodvisnega, nepristranskega in učinkovitega sodnega varstva s citiranim podzakonskim aktom, ki ga je izdala izvršilna veja oblasti, ni bilo mogoče poseči v ustavno in zakonsko ureditev sodnih postopkov in poslovanja sodišč. Udeleženci sodnih postopkov tudi sicer ne spadajo v krog oseb iz 1. alineje drugega odstavka 5. člena odloka, saj jih ni mogoče šteti za uporabnike storitev ali udeležence pri izvajanju dejavnosti. Sodišča namreč v skladu z ustavnim načelom delitve oblasti (3. člen Ustave RS) izvršujejo sodno oblast in ne izvajajo storitev oziroma dejavnosti.

11. Glede na navedeno na dan predvidenega naroka ni obstajala pravna podlaga, na podlagi katere bi bil zakonito zavrnjen vstop v prostore sodišča in s tem onemogočen pristop na narok. Tako ni mogoče šteti, da je bil narok preložen po krivdi tožnika, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje, niti ni šlo za naključje, ki bi se primerilo njemu, da bi bila podana podlaga, določena v prvem odstavku 156. člena ZPP za povrnitev separatnih stroškov toženki. Separatnih stroškov toženka niti ni pravočasno (7. 10. 2021) priglasila, ampak je le navedla, da je „to zrelo za presojo separatnih stroškov“, ki jih bo priglasila s pripravljalno vlogo (šlo je za pripravljalno vlogo z dne 5. 11. 2021).

12. Iz zapisnika ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje toženki naložilo, da navedbe, ki bi jih sicer podala na naroku, poda v pripravljalni vlogi, kot neresnično prikazuje v pritožbi. Tako strošek sestave pripravljalne vloge z dne 5. 11. 2021 ni povezan z narokom 7. 10. 2021, na katerem je toženka podala predlog na podlagi drugega odstavka 282. člena ZPP. Glede prič pritožbeno sodišče ugotavlja, da te na narok sploh niso pristopile niti niso priglasile stroškov, kot jim nalaga drugi odstavek 242. člena ZPP, poleg tega pa je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da upoštevaje prvi odstavek navedenega člena ZPP in Pravilnik o povračilu stroškov v pravdnem postopku ni podlage za priznanje in povračilo stroškov testiranja. V zvezi s potnimi stroški pooblaščenca izven okrožja sodišča in stroški odsotnosti iz pisarne sodna praksa ni enotna, kot prikazuje toženka (drugače na primer sklep VSL I Cp 1446/2021 z dne 23. 9. 2021), v vsakem primeru pa pred sodiščem prve stopnje okoliščin, ki bi utemeljevale izbiro pooblaščenca, ni navedla (nedopustne pritožbene novote, prvi odstavek 337. člena ZPP). Tako da tudi če bi bili izpolnjeni pogoji za povrnitev separatnih stroškov, stroški, ki jih je priglasila, niso za pravdo potrebni stroški v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP.

13. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločitev o pravdnih stroških v sodbi sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

14. Odločitev, da toženka kot delodajalec sama krije svoje stroške pritožbenega postopka v sporu o prenehanju delovnega razmerja, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1).