Jedro

Pri vsaki ustanovitvi nujne poti si nasproti stojita dva interesa. Lastniku tistih nepremičnin, ki sploh nimajo potne zveze z javno potjo, se z ustanovitvijo nujne poti omogoči redno gospodarjenje in gospodarsko koriščenje njegove nepremičnine, lastniku tistih nepremičnin, pri katerih naj bi nujna pot potekala, pa ustanovljena nujna pot povzroča stalne ali občasne motnje, omejevanje in škodo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v korist predlagateljičine nepremičnine k.o. ..., parcele 423/1 dovolilo nujno pot, ki poteka od javne ceste parcela 2487 od zemljiško katastrskih točk 577 in 578 v ravni liniji po že obstoječi utrjeni makadamski poti po severnem robu nepremičnine parcela 424/2 last nasprotnega udeleženca v odmiku do 90 cm od meje z nepremičnino 424/1 do zemljiško katastrskih točk 583 in 584, kjer zavije do nepremičnine parcela 423/1, v povprečni širini 3,4 m in povprečne dolžine 37 m (točka I izreka). Odločilo je, da se uporaba nujne poti dovoli za hojo in vožnjo z osebnimi vozili ter za čas gradnje objektov na nepremičnini parcela 423/1 za dostop za vso potrebno gradbeno mehanizacijo (točka II izreka) ter da je skica terenske izmere izvedenca geodetske stroke B. B. z dne 24. 11. 2020 sestavni del sklepa (točka III izreka), da je predlagateljica dolžna plačati nasprotnemu udeležencu denarno nadomestilo v višini 2.819,00 EUR (točka IV izreka). Glede stroškov je odločilo, da stroške postopka krije predlagateljica ter da bo o višini stroškov odločeno s posebnim sklepom (točki V in VI izreka).

2. Zoper sklep vlaga nasprotni udeleženec obsežno pritožbo, ki se povzema v bistvenem: navedbe, s katerimi se je predlagateljica opredelila do očitkov nasprotnega udeleženca o zlorabi pravice, so podane prepozno, zato je podana bistvena kršitev določb postopka in kršitev ustavnih pravic nasprotnega udeleženca. Pritožnik vseskozi zatrjuje, da predstavlja predmetni postopek zlorabo instituta ustanovitve nujne poti, ker sta pravna prednika predlagateljice - njena starša, predhodno izkoristila vse pravne poti z namenom, da bi si pridobila ustrezno pravico do vožnje po obravnavani poti. Sodišče prve stopnje je s svojim formalističnim pristopom, ko zaradi umika predloga glede parcele 423/1 temu ni pripisalo potrebnega pomena pri presoji zlorabe pravice, zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo. Glede postopka ustanovitve služnostne pravice, ki sta ga vodila starša predlagateljice, pritožba sodišču očita, da je preseglo trditveno podlago predlagateljice in s tem kršilo določbo 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter razpravno načelo. Graja materialnopravni zaključek, da prenos lastninske pravice na parceli 423/1 staršev na predlagateljico ni bil izveden z namenom, da bi se na takšen način obšli učinki pravnomočnih odločb v predhodnih postopkih. Predlagateljica je bila z vsemi postopki vseskozi seznanjena, saj je živela in živi skupaj s starši v hiši na parc. št. 423/1 k.o. ...., ki leži ob nepremičnini, po kateri teče obravnavana pot. Predlagateljici in njenim staršem je bilo znano, da dokler bosta obe nepremičnini, torej 424/1 in 423/1, last enega lastnika, ustanovitev nujne poti ne bo mogoča. Ob sklepanju pogodbe so se vsi zavedali, da podarjena nepremičnina 1 nima neposrednega dostopa do javne ceste in so takšno situacijo hote vzpostavili. Na podlagi preteklih postopkov ni mogoče sklepati, kot je to storilo sodišče prve stopnje, da je imela predlagateljica vseskozi namen graditi na parceli 432/1. Predlagateljica svoje navedbe prilagaja potrebam postopka izključno z namenom zlorabe instituta nujne poti. Podredno pritožba graja kot zmotno zavrnitev ugovora o možnosti dostopa preko parcel 422/16, 422/31, 422/1, 433/2 in 433/3 k.o. .... Dejansko stanje je v tem delu zmotno ugotovljeno. Nadalje graja zaključek sodišča glede možnosti dostopa preko nepremičnine 424/1. Zmoten je zaključek, da bi ustanovitev nujne poti predstavljala večjo obremenitev, ker bi bilo potrebno podreti ograjo, posajena drevesa in morebiti montažne stopnice. Sodišče bi v zvezi z načelom prepovedi zlorabe pravic moralo upoštevati, da sta bili ti nepremičnini v preteklosti celota in da sta lastnika te nepremičnine podarila parcelo 423/1 svoji hčerki ob zavedanju, da nima povezave z javno cesto. Pravni predniki predlagateljice so zato dolžni tolerirati večji poseg v svojo lastninsko pravico, ker so sami vzpostavili takšno stanje, zaradi katerega nepremičnina nima povezave z javno cesto. Nadalje graja zaključek sodišča, da nujna pot ne more zaviti na nepremičnino 424/1 takoj za stanovanjsko hišo, ker tam stoji pomožni objekt in bi nujna pot potekala po dvorišču pomožnega objekta. Graja oceno izpovedbe nasprotnega udeleženca, ker jo je sodišče upoštevalo zgolj v delu, kjer je pojasnil kje bodo predvidoma garaže oziroma parkirni prostori. Iz njegove izpovedbe izhaja, da se cesta ne bi vsakodnevno uporabljala za vožnjo niti za potrebe družine, ki bo stanovala v stanovanjski hiši. Tam bo živel sin, ki ima otroka, ki se bosta igrala in je potrebno zagotoviti njuno varnost. Tudi zaključek, da zaradi tega, ker bo pot zavila na nepremičnino 424/1 že v delu, kjer bo imel nasprotni udeleženec garažo in ne bo tekla mimo bivalnega dela, lastninska pravica ne bo ovirana. Pritožnik namerava preostali del parcele uporabiti kot vrt in zelenico, torej gre za dvorišče stanovanjske hiše. Sodišče ni upoštevalo izpostavljene sodne prakse, da se nujna pot ne ustanavlja na dvorišču. S tem je kršena pritožnikova ustavno zagotovljena pravica do enakosti. V tretjem sklopu pritožba graja zaključek sodišča, da je izvedeniško mnenje po opravljeni dopolnitvi jasno, popolno in ni v nasprotju s samim seboj. V primeru ko se nujna pot določi po že obstoječi zgrajeni poti, je pri izračunu nadomestila potrebno upoštevati vrednost zgrajene poti, ker predlagateljici poti ne bo potrebno zgraditi. Odstotek manjvrednosti zemljišča je bistveno prenizek, ker izvedenka ni upoštevala vseh okoliščin, ki pogojujejo zmanjšanje vrednosti nepremičnine. Pavšalno je zaključila, da posebne škode na nepremičnini zaradi ustanovitve nujne poti ni, ker nujna pot poteka po obstoječi poti, pri tem pa zanemarila, da bo po obstoječi poti vozilo večje število vozil, kot bi jih vozilo zgolj do objekta, ki je v lasti nasprotnega udeleženca. Zato zaključek izvedenke, da posebne škode na nepremičnini zaradi nujne poti ni, ni strokovno utemeljen. Sodišče je kot podlago za odmero nadomestila uporabilo nestrokovno mnenje s številnimi pomanjkljivostmi, v drugih postopkih so izvedenci upoštevali vse navedene elemente, zato je nasprotnemu udeležencu kršena z uporabo nestrokovnega mnenja tudi ustavno zagotovljena pravica do enakosti.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo zavrača posamezne izpostavljene pritožbene očitke ter se zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v zadevi odločilo tretjič. Prva odločitev je bila s strani sodišča druge stopnje razveljavljena, ker se sodišče prve stopnje zaradi zmotnega prepričanja, da za odločitev niso pomembne navedbe nasprotnega udeleženca o zlorabi instituta nujne poti, ni argumentirano opredelilo do teh navedb. Sodišču prve stopnje je bil dan napotek, da zavzame stališče do navedb nasprotnega udeleženca in odgovori na vprašanje, ali je predmetni predlog za določitev nujne poti posledica izvrševanja lastninsko pravnih upravičenj v nasprotju s temeljnimi načeli stvarnega prava ter z namenom teh upravičenj oziroma z izključnim in očitnim namenom, da se drugemu škoduje. V kolikor bi se kot resnično izkazalo, da pomeni predlog zlorabo pravice predlagateljice, da za redno rabo nepremičnine v svoji lasti pridobi potno povezavo z javnim cestnim omrežjem, mu sodišče ne sme nuditi pravnega varstva. Druga odločitev sodišča prve stopnje je bila razveljavljena, ker je sodišče s sklepom prekinilo predmetni nepravdni postopek in sklenilo, da se nasprotnega udeleženca napoti na pravdo zaradi ugotovitve, da je predlagateljičin predlog za določitev nujne poti posledica izvrševanja lastninsko pravnih upravičenj v nasprotju s temeljnimi načeli stvarnega prava. Sodišče druge stopnje je v sklepu opozorilo, da gre za pravno vprašanje, ki se nanaša na oceno postopanja predlagateljice in njenih pravnih prednikov, na katerega mora v okviru odločanja o predlogu predlagateljice za določitev nujne poti, odgovoriti sodišče prve stopnje samo.

6. V tretjem pritožbenem preizkusu sodišče druge stopnje v okviru obravnave pritožbenih razlogov ter v okviru uradnega pritožbenega preizkusa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v razlogih sklepa navedlo obširne, jasne in prepričljive argumente za vse odločitve, ki izhajajo iz izreka sklepa, pri čemer se je v zadostni meri opredelilo tudi do vseh pravno relevantnih navedb nasprotnega udeleženca, tako glede očitka zlorabe instituta ustanovitve nujne poti, o možnostih dostopa preko drugih nepremičnin, kot tudi glede višine nadomestila. Iz obrazložitve sklepa so razvidni tako zakonska podlaga, kot tudi dejanske ugotovitve in pravni zaključki sodišča prve stopnje glede vseh sprejetih odločitev. Izrek sklepa je razumljiv in ni v nasprotju z njegovo obrazložitvijo. Sodišče prve stopnje je dejstva, ki med pravdnimi strankami niso bila sporna: da je bil predhodni postopek pravnih prednikov (staršev) predlagateljice za določitev nujne poti v korist nepremičnine preko nepremičnine parc. št. 442/1 in 423/2, vse k.o. .... pravnomočno ustavljen, da je bil tožbeni zahtevek pravnih prednikov (staršev predlagateljice) za ugotovitev služnostne pravice hoje in vožnje z motornimi vozili za potrebe gospodujočih nepremičnin parc. št. 423/1 in 424/1 preko služeče nepremičnine parc. št. 424/2 k.o. .... pravnomočno zavrnjen s sodbo ter da je predlagateljica postala zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine parc. št. 423/1 k.o. .... šele po zaključku predhodno navedenih sodnih postopkov ter da je predlagateljica po pridobitvi lastninske pravice na predmetni nepremičnini ponovno vložila obravnavani predlog za določitev nujne poti, čeprav je bil prvotni nepravdni postopek njenih pravnih prednikov že pravnomočno ustavljen, materialnopravno ocenilo v skladu z določbo 12. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) ali opisano postopanje predlagateljice predstavlja zlorabo pravic.

7. Pri tem sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zaradi upoštevanja prepoznih navedb predlagateljice, niti kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi kršitve razpravnega načela. Predlagateljica z navedbami v pripravljalni vlogi z dne 14. 6. 2022 ni bila prekludirana, kot je to opozorilo sodišče druge stopnje že v razveljavitvenem sklepu z dne 20. 9. 2022. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje predlagateljico pozvalo, da se v danem roku opredeli do navedb nasprotnega udeleženca o zlorabi pravice do nujne poti. Upoštevanje navedb iz citirane vloge predlagateljice temelji na tretjem odstavku 286. člena ZPP ob utemeljitvi, da je pogoj nekrivde podan, ker predlagateljica določenih dejstev na prvem naroku ni navedla, čeprav je zanje vedela iz razloga, ker se ta dejstva glede na smer, v katero je z materialnim procesnim vodstvom stranki usmerilo sodišče, še niso izkazala kot relevantna.1 Kot je sodišče druge stopnje že pojasnilo, je sodišče prve stopnje dejstva predhodno sproženih postopkov materialnopravno vrednotilo, zato očitek, da je pri tem preseglo trditveni in dokazni okvir, ni utemeljen. Kot bo še obrazloženo, so neutemeljeni tudi očitki kršitve ustavno zagotovljene pravice do enakosti nasprotnega udeleženca.

8. Nadaljnji obsežni pritožbeni razlogi se nanašajo na očitek materialnopravno zmotnega zaključka, da "prenos lastninske pravice na parceli 423/1 staršev na predlagateljico ni bil izveden z namenom, da bi se na takšen način obšli učinki pravnomočnih odločb v predhodnih postopkih staršev predlagateljice". Pritožba izpostavlja, da sodišče ni upoštevalo, da je bila predlagateljica z vsemi navedenimi postopki seznanjena, da je postala zemljiškoknjižna lastnica sporne nepremičnine šele po zaključku predhodnih sodnih postopkov, ki so jih sprožali njeni starši, da se je ob sklepanju pogodbe zavedala, da podarjena sporna nepremičnina nima neposrednega dostopa do javne ceste ter da je bila ta nepremičnina prenesena na predlagateljico prav zato, da bi se vložil obravnavani predlog. Pritožba nadalje opozarja, da sodišče ni pravilno ovrednotilo dejstvo, da je predlagateljica najprej zatrjevala, da se nujna pot potrebuje za kmetijsko obdelavo, šele v vlogi septembra 2019 pa je izpostavila dejstvo nameravane gradnje.

9. Očitek zmotne uporabe materialnega prava je neutemeljen. Sodišče prve stopnje je na očitke, ki jih pritožba ponavlja, odgovorilo v točkah od 20 do 27 obrazložitve. Predlagateljica je namen gradnje stanovanjske hiše podala pravočasno v vlogi z dne 11. 9. 2019 in predložila tudi dokazila o nameravani gradnji na parceli 423/1. Sodišče prve stopnje je izkustveno logično pojasnilo zakaj ne dvomi, da želi predlagateljica na parceli graditi hišo zase in za svojo družino. Argumenti, da predlagateljica, ki ima tri otroke stare od 11 do 16 let in živi v hiši skupaj s svojimi starši, želi graditi lastno hišo, da je zanjo neekonomično kupovati drugo nepremičnino glede na to, da starši razpolagajo s primernim zemljiščem, prepričajo tudi sodišče druge stopnje. Pritrditi je oceni, da je predlagateljica vložila obravnavani predlog, ker je to bila njena edina možnost, da si bo lahko zgradila hišo na zemljišču, ki je v njeni lasti.

10. Pri vsaki ustanovitvi nujne poti si nasproti stojita dva interesa. Lastniku tistih nepremičnin, ki sploh nimajo potne zveze z javno potjo, se z ustanovitvijo nujne poti omogoči redno gospodarjenje in gospodarsko koriščenje njegove nepremičnine, lastniku tistih nepremičnin, pri katerih naj bi nujna pot potekala, pa ustanovljena nujna pot povzroča stalne ali občasne motnje, omejevanje in škodo. Pri ustanavljanju nujnih poti je potrebno ta dva nasprotujoča si interesa uskladiti z upoštevanjem stališča sodne prakse in teorije,2 da je za redno rabo zemljišča, ne glede na to, ali je pozidano ali ne, potreben dostop do takšne nepremičnine z vozili, zaradi česar ni nujno, da v času odločanja o nujni poti objekt na nepremičnini že stoji in še manj, da so zanj izdana ustrezna dovoljenja. Pri redni rabi torej ni odločilno le sedanje stanje, temveč je treba upoštevati tudi možnost bodoče rabe nepremičnine.

11. Med udeležencema postopka je sicer nesporno, da nepremičnina predlagateljice potrebne potne povezave z javno potjo nima. Pritožba izpostavlja že pred sodiščem prve stopnje podane ugovore, da je mogoče ustanoviti nujno pot z manjšo obremenitvijo za služečo nepremičnino preko drugih nepremičnin. Sodišče se je o ugovorih možnih dostopov natančno in pregledno opredelilo v točkah od 40 do 48 obrazložitve, sodišče druge stopnje te razloge povzema. Pritožbeno nestrinjanje z dokaznimi zaključki, pa jih ne more omajati. Tako je sodišče že tudi presojalo in odgovarjalo na očitek, da "so pravni predniki predlagateljice dolžni tolerirati večji poseg v svojo lastninsko pravico glede na to, da so sami vzpostavili takšno stanje, zaradi katerega nepremičnina nima povezave z javno cesto." Ob dejanski ugotovitvi, da bi bilo potrebno za določitev nujne poti preko parcele 424/1 podreti ograjo, posajena drevesa in odstraniti montažne stopnice, kar pa bi še vedno dalo zgolj širino poti največ 2,39 m in zato omogočalo zgolj vožnjo z osebnimi vozili, je tudi ta pritožbena graja neutemeljena, saj bi zahtevani posegi v nepremičnino pravnih prednikov predlagateljice nedvomno predstavljali bistveno večjo obremenitev kot odločitev, sprejeta z izpodbijanim sklepom.

12. Sodišče prve stopnje je z določitvijo nujne poti po varianti 1 odločilo v skladu z načelom čim manjše obremenitve nepremičnine. Nujna pot bo potekala po že obstoječi dovozni poti, ki jo že sedaj uporablja nasprotni udeleženec, a zgolj na razdalji 37 m. Nujna pot bo z nepremičnine nasprotnega udeleženca zavila na sosednjo parcelo 424/1 takoj ob garaži nasprotnega udeleženca, tako da ne bo potekala mimo stanovanjske hiše. Sodišče je glede ocene obremenitve služeče nepremičnine ustrezno ocenjevalo tudi izpoved nasprotnega udeleženca in je pritožbeni očitek, da pri tem ni upoštevalo dela njegove izpovedbe, "da se bo cesta za potrebe služeče nepremičnine v večjem obsegu uporabljala le za čas gradnje, kasneje pa se po cesti ne bo izvajala vožnja za vsakodnevno rabo", neutemeljen. Sodišče je pravilno upoštevalo, da bo tudi nasprotni udeleženec uporabljal isto pot v podobnem obsegu kot predlagateljica. Slednja bo namreč uporabljala pot za vožnjo z osebnimi vozili in za hojo ter le občasno v času trajanja gradnje hiše za dostop z gradbeno mehanizacijo. Ob tem je sodišče pravilno upoštevalo, da bo dovozna cesta po kateri je določena sporna nujna pot, služila hkrati tudi obema stanovanjskima stavbama na parcelah nasprotnega udeleženca3. Večkrat izpostavljen pritožbeni očitek, „da je sodišče ustanovilo nujno pot po dvorišču, hkrati pa samo navedlo, da se po ustaljeni sodni praksi nujna pot ne ustanavlja na dvorišču“, zato ni utemeljen.

Glede višine nadomestila:

13. Sklep vsebuje jasne in prepričljive razloge tudi glede višine enkratnega denarnega nadomestila, ki pripada nasprotnemu udeležencu zaradi ustanovitve nujne poti ter tudi razloge s katerimi je sodišče izvid ovrednotilo kot strokoven in popoln. Sodišče prve stopnje je izvedlo dokazovanje z izvedenko v skladu z določbo 254. člena ZPP ter pravilno ocenilo, da izvid izvedenke, skupaj z dopolnitvijo, ni nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, zato razlogi za angažiranje drugega izvedenca niso bili podani. Sodišče druge stopnje pritrjuje ustreznosti višine enkratnega denarnega nadomestila, do katerega je upravičen nasprotni udeleženec. Sodišče je pojasnilo, da je izvedenka pri določitvi nadomestila upoštevala skico terenske izmere z dne 24. 11. 2020 izvedenca geodetske stroke glede poteka, dolžine in širine nujne poti. Upoštevala je, da gre za urejeno in utrjeno makadamsko pot, ki je bila že pred časom utrjena delno na stroške pravnih prednikov predlagateljice, delno pa jo je utrdil nasprotni udeleženec ter da se bo ta pot uporabljala za dostop do stanovanjskih hiš tako predlagateljice kot nasprotnega udeleženca. Zmanjšanje vrednosti zemljišča zaradi trajne služnosti nujne poti je določila v odstotku od vrednosti zemljišča, odstotek manjvrednosti je določila glede na vrsto in obseg služnosti ter omejevanje rabe služnosti. V dopolnitvi izdelanega izvedeniškega mnenja je odgovorila na pripombe nasprotnega udeleženca in sicer pojasnila, da posebne škode na nepremičnini zaradi ustanovitve nujne poti ni, ker nujna pot poteka po že obstoječi poti, ki vodi do stanovanjske stavbe nasprotnega udeleženca v gradnji. Odgovorila je tudi na pripombo nasprotnega udeleženca, zakaj ni upoštevala vrednosti že zgrajene poti pri določitvi nadomestila in sicer, ker je bila le ta utrjena v približno polovici dolžine za potrebe uporabe sosednjih stavb na parceli 424/1 že pred gradnjo stanovanjske hiše nasprotnega udeleženca ter, da dovozna cesta do dveh oziroma treh individualnih stanovanjskih stavb ni primeren prostor za igranje otrok. Zato dodatne omejitve nepremičnine nasprotnega udeleženca, ki jih želi uveljaviti pritožba, ne morejo vplivati na odstotek manj vrednosti zemljišča. Glede na konkretno ugotovljene okoliščine, zaradi katerih je nasprotni udeleženec v svojih pravicah omejen, je nadomestilo za dovoljeno nujno pot primerno, nasprotni pritožbeni očitki pa neutemeljeni.

14. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v celoti potrdilo (določba 353. člena v zvezi z določbo 366. člena ZPP).

15. V nepravdnem postopku zaradi določitve nujne poti velja posebno pravilo o povračilu stroškov. To je 179. člen ZNP-1, ki predvideva, da stroške postopka krije predlagatelj. V obravnavanem pritožbenem postopku, ko pritožitelj ni bil uspešen, pa se o stroških odloči v skladu s splošnimi pravili o povračilu stroškov, zato je odločeno, da jih pritožnik krije sam. Ker predlagateljica z vložitvijo odgovora ni bistveno prispevala k odločitvi sodišča druge stopnje, stroški za njeno vlogo niso bili potrebni in jih je dolžna kriti sama (določbe 154., 165. in 155. člena ZPP ter 40. člena ZNP-1).

1 Tako tudi dr. Aleš Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem II. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2009, stran 600. 2 Stvarnopravni zakonik s komentarjem, stran 463, Založba Ljubljana 2004. 3 Izvedenec je pojasnil (list. št. 187 v spisu), da je na parceli št. ...-424/2 v gradnji objekt na podlagi gradbenega dovoljenja izdanega investitorju C. C. za gradnjo enodružinske stanovanjske hiše z garažo, izdano pa mu je bilo tudi gradbeno dovoljenje za legalizacijo kleti in prizidavo stanovanjskega objekta na parc. št. 423/2 in 424/2. Iz ureditvene situacije zadnjega izdanega gradbenega dovoljenja je razvidno, da bo ta dovozna cesta služila hkrati tudi obema stanovanjskima stavbama na parcelah nasprotnega udeleženca.