Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost države zaradi domnevnega protipravnega ravnanja okrožne državne tožilke v zadevi Kt 5506/2016 in sodnice v kazenski zadevi I K 34216/2016. 2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine v višini 81.386,18 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter mu naložilo povračilo toženkinih pravdnih stroškov.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj: - Ali je kršena ustavna pravica tožeče stranke iz 14. člena URS v posledici ugotavljanja strožje – kvalificirane protipravnosti države, upoštevaje dejstvo, da se za odškodninsko odgovornost terja ugotovitev običajne protipravnosti? Ali je torej razlikovanje med odgovornostjo države in odgovornostjo subjektov civilnega prava v skladu s 14. členom URS? - Ali je drugostopno sodišče pri izdaji izpodbijane sodbe ravnalo arbitrarno in kršilo pravico tožeče stranke iz 22. člena URS? - Ali je drugostopno sodišče pri izdaji izpodbijane sodbe kršilo pravico tožeče stranke iz 22. in 25. člena URS s tem, ko ni izvedlo presoje pravnorelevantnih zatrjevanj oz. se do slednjih ni opredelilo? - Ali je sodišče pri izdaji izpodbijane sodbe, ko ni izvedlo testa sorazmernosti, kršilo ustavne pravice tožeče stranke iz 2., 14., 23. in 29. člena URS? - Ali je pravilen zaključek sodišča, da v opisanem primeru ni podane kvalificirane protipravnosti v smislu odškodninske odgovornosti po 26. členu URS? - Ali ravnanje državne tožilke, ki je vložila obtožni predlog, ki je nekonkretiziran in posledično ne dokazuje obstoja utemeljenega suma, pri čemer slednji tudi ni utemeljen na dejanskem stanju, predstavlja kvalificirano protipravno ravnanje v smislu odškodninske odgovornosti po 26. členu URS? - Ali ravnanje sodnice, ki kljub nekonkretizaciji obtožnega predloga slednjega ob materialnem preizkusu ne zavrže, temveč nadaljuje s kazenskim postopkom, predstavlja kvalificirano protipravno ravnanje v smislu odškodninske odgovornosti po 26. členu URS? - Ali ravnanje sodnice, ki predlogov za delegacijo in predlogov za izločitev ne odstopi v reševanje pristojnemu organu – sodišču in ki odredi prisilni privod obdolženca, kljub dejstvu, da je predhodno seznanjena, da zato v posledici nepravilnosti pri vročanju ni podanih pogojev, predstavlja kvalificirano protipravno ravnanje v smislu odgovornosti po 26. členu URS? - Ali bi moralo civilno sodišče ugovor nekonkretizacije obtožnega predloga, ki pomeni manko zakonitih znakov kaznivega dejanja, vsebinsko razrešiti samo, ali pa se je lahko naslonilo na odločitve prvostopnega kazenskega sodišča, pri čemer je upoštevati, da slednje v tej vsebini niso bile razsojene po drugostopnem sodišču, saj razen odločbe o prisilnem privodu, v katerih se ni presojala zakonitost obtožnega predloga, ni imelo obrazložitve in odgovora na podani ugovor? Ali določbe 13. člena ZPP zavezujejo civilno sodišče, da o predmetnem ugovoru odloči v tem postopku, zlasti upoštevaje dejstvo, da je bila v kazenskem postopku izdana zavrnilna sodba vsled umika obtožnega predloga? - Ali je državni odvetnik upravičen do plačila stroškov po Odvetniški tarifi?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). V konkretni zadevi zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).