Jedro

Ničnost sklepov skupščine d.d. ali d.o.o. se uveljavlja samo s tožbo. Z vlogami v drugih postopkih (registrskih, izvršilnih) ni mogoče obravnavati roka iz 360. čl. ZGD.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da so nični sklepi skupščine tožene stranke z dne 19.5.1995, in sicer da je bil začasno, do rednega zasedanja skupščine, imenovan za vršilca dolžnosti direktorja M. D. in za prokurista S. R., da je z dnem 19.5.1995 prenehalo pooblastilo za zastopanje tožniku kot dotedanjemu direktorju in da se skliče redna skupščina za dne 5.6.1995 v prostorih odvetniške pisarne odvetnika B. R. na P. Zavrglo pa je tožbo v delu, ki se nanaša na ničnost sklepov skupščine z dne 5.6.1995. Tožbo je v delu, ki se nanaša na izpodbijanje sklepov skupščine z dne 19.5.1995, štelo za pravočasno, ker je tožnik razveljavitev teh sklepov zahteval že z vlogo z dne 29.5.1995 v registrskem postopku Srg 13724/94. Sklepi, sprejeti na tej skupščini, so nični, ker je bilo v postopku sklica storjenih več nepravilnosti. Tudi skupščina dne 5.6.1995 ni bila sklicana pravilno, toda tožba za uveljavljanje ničnosti teh sklepov je bila vložena po preteku prekluzivnega roka iz 1. odstavka 360. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljnjem ZGD). Tožnik je sklepe prejel neposredno po zasedanju skupščine, tožbo je vložil šele 11.10.1995, dne 12.9.1995 pa predlog v postopku R IG 265/96. Zato je tožbo v tem delu kot prepozno zavrglo.

Proti tej sodbi so se pritožili tožena stranka in oba stranska intervenienta, proti sklepu pa tožeča stranka. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep prve stopnje, pritožbi tožene stranke in stranskih intervenientov pa je ugodilo in sodbo prve stopnje razveljavilo ter tožbo zavrglo. Potrdilo je prvostopno odločitev o zavrženju tožbe za ugotovitev ničnosti sklepov skupščine tožene stranke z dne 5.6.1995. Glede na to so sklepi skupščine z dne 5.6.1995 postali dokončni, s tem pa so prenehali veljati tisti začasni sklepi, sprejeti na skupščini 19.5.1995, ki so vsebinsko enaki sklepom skupščine z dne 5.6.1995. Ker so bili začasni sklepi nadomeščeni z dokončnimi, so zaradi tega nehali veljati in nimajo nobenih pravnih posledic. Tožeča stranka nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepov, ki so že prenehali veljati iz navedenih razlogov. Zahtevek na izpodbijanje sklepa o sklicu skupščine za 5.6.1995 pa je tožeča stranka postavila šele z vlogo 11.10.1996. V tem delu je tožba prepozna.

Proti temu sklepu vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi sklepa druge in prve stopnje, zavrne pritožbo tožene stranke in ugotovi ničnost sklepov skupščine z dne 5.6.1995, podrejeno pa, da razveljavi oba sklepa in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je bila skupščina dne 5.6.1995 pravna posledica ničnih sklepov skupščine z dne 19.5.1995. Zato sklepi skupščine z dne 5.6.1995 niso predmet samostojnega izpodbijanja. Rok iz 360. člena ZGD se nanaša samo na uveljavljanje ničnosti sklepov, ne pa tudi na uveljavljanje (mišljeno najbrž izpodbijanje) pravnih učinkov ničnih sklepov. Meni, da sestanka dne 5.6.1995 sploh ni mogoče šteti za skupščino. Za izpodbijanje sklepov s tega sestanka ne velja prekluzivni rok iz 360. člena ZGD, ki se nanaša samo na izpodbijanje sklepov skupščine. V zvezi s tem navaja, da je pravočasno izpodbijala sklepe skupščine z dne 19.5.1995, med njimi tudi četrti sklep, ki se nanaša na sklic skupščine 5.6.1995. Zato ne more biti prekludirana glede sklepov skupščine, katere sklic je izpodbijala v okviru sklepov predhodne. Sicer pa rok za izpodbijanje sklepov d.o.o. ne začne teči s sprejemom teh sklepov, ampak, ko prizadeti upnik prejme zapisnik.

Revizija navaja kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa, po kateri je tožeča stranka pričela izpodbijati sklepe skupščine z dne 5.6.1995 šele z vlogo z dne 11.10.1996, v nasprotju z listinami in dokazi v spisu. Tožeča stranka je namreč to zahtevala že 12.9.1995 s predlogom za izdajo začasne odredbe R Ig 749/95 in s tožbo 11.10.1995 na razveljavitev sklepov skupščine, s katero je preoblikovala predlog z dne 29.5.1995 in hkrati izpodbijala sklepe skupščine z dne 5.6.1995. Zato ni točno, da vse do 11.10.1996 ni izpodbijala sklepa št. 4 prve skupščine. Če drugostopno sodišče meni, da je tožeča stranka kdaj umaknila svoj zahtevek v zvezi s sklepom št. 4, s tem spreminja dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. To je tudi v nasprotju z listinami, na katere se sklicuje. Sodišče druge stopnje je napačno odreklo tožeči stranki pravni interes za izpodbijanje sklepov skupščine z dne 19.5.1995. Ničnostno tožbo predvideva 362. člen ZGD, zato se pravni interes zanjo predpostavlja. Ugotovitev ničnosti bi bila lahko podlaga za zahtevo za izključitev družbenika po 436. členu ZGD. Končno je v nasprotju s podatki spisa ugotovitev, da je tožeča stranka prejela zapisnik skupščine z dne 5.6.1995 neposredno po zasedanju skupščine. Tožnik je namreč navedel, da je zapisnik dobil nekaj dni po zasedanju. Tedaj je bil bolan in ga je zastopal odvetnik. Rok za vložitev tožbe bi moral teči od tedaj, ko je bil zapisnik vročen odvetniku. S pravočasno dopolnitvijo revizije je tožeča stranka predložila še dopisa svojega pooblaščenca z dne 4.4. in 6.4.1995. Revizija je bila vročena zastopniku tožene stranke in intervenientov, ki nanjo ni odgovoril, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Tožeča stranka je izpodbijala sklepe skupščine tožene stranke z dne 19.5.1995 z vlogo z dne 29.5.1995 opr. št. Srg 13724/94, naslovljeno kot predlog za razpis naroka in predlog za rešitev predhodnega vprašanja. V tej vlogi je predlagala, da se v okviru predhodnega vprašanja razveljavijo sklepi z dne 19.5.1995. V tožbi z dne 11.10.1995 , vloženi po preteku trimesečnega roka je tožeča stranka pod točko III. navedla, da vloge z dne 29.5.1995 sodišče še ni obravnavalo in da jo tožnik popravlja in pravilno oblikuje v tožbo. Postavila je zahtevek, naj se razsodi, da so nični sklepi skupščine tožene stranke z dne 19.5.1995 in z dne 5.6.1995 o postavitvi M. D. za direktorja, o imenovanju S. R. za prokuratorja in o prenehanju pooblastil tožniku. Tako postavljen tožbeni zahtevek je povsem jasno izpustil sklep št. 4 prve skupščine o sklicu druge skupščine. Vloga z dne 29.5.1995 ni tožba in brez popravkov in dopolnitev ni sposobna, da bi se obravnavala kot tožba. S tožbo z dne 11.10.1995 je tožeča stranka po svoji volji popravila prvo vlogo in jo oblikovala kot tožbo z vsemi sestavinami, ki jih mora imeti vloga, da bi se lahko obravnavala kot tožba. Tedaj je jasno postavila zahtevek, ki pa se ni nanašal na sklep o sklicu druge skupščine. Zato v prekluzivnem roku iz 1. odstavka 360. člena ZGD tožba na ničnost tega sklepa ni bila vložena. Po določbi 3. odstavka 109. člena ZPP bi bil rok za vložitev tožbe varovan glede na datum prve vloge z dne 29.5.1995, če bi to bila tožba, četudi nepopolna, vendar glede na popravo te vloge le v obsegu, na katerega se poprava vloge - v tem primeru tožba z dne 11.10.1995 - nanaša. Ker tožba, kot vloga s katero je opredeljena vsebina prvotne vloge, ne vsebuje zahtevka na ugotovitev ničnosti sklepa o sklicu druge skupščine, je pravilna drugostopna ugotovitev, da v roku iz 1. odstavka 360. člena ZGD ta sklep ni bil izpodbijan. Pri tem revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči prve in druge stopnje napačno, a v korist tožeče stranke šteli, da je bil z vlogo z dne 29.5.1995 varovan rok iz 360. člena ZGD. To stališče je napačno, ker se po določbi 1. odstavka 362. člena ZGD ničnost uveljavlja le s tožbo in ker se pravila o zastaranju po 370. člena Zakona o obligacijskih razmerjih ne uporabljajo v primerih, ko je z zakonom določen rok, v katerem je treba vložiti tožbo, ker bi bila sicer pravica izgubljena. Vloga z dne 29.5.1995, ki ni tožba bi glede na določbo 388. člena Zakona o obligacijskih razmerjih lahko pretrgala zastaranje, ne more pa koristiti pri varovanju prekluzivnega roka.

Na glavni obravnavi dne 23.9.1996 (l.št. 21 spisa) je sodnica pozvala tožečo stranko, da se izjasni o tem, ali zahteva le razveljavitev sklepov skupščine z dne 5.6.1995, ali tudi z dne 19.5.1995. V zvezi s tem je tožeča stranka z vlogo z dne 11.10.1996 na novo postavila tožbeni zahtevek, v katerem je uveljavljala tudi ničnost sklepa št. 4. prve skupščine o sklicu druge skupščine. V tem obsegu je bil s to vlogo razširjen tožbeni zahtevek, kakršnega je tožeča stranka postavila s tožbo z dne 11.10.1995. Ta razširitev, ki se nanaša na sklep o sklicu druge skupščine, pa je glede na določbo 1. odstavka 360. člena prepozna. S tem revizijsko sodišče odgovarja na revizijske navedbe zato, ker tožeča stranka opira svoje revizijsko stališče na predpostavko, da je pravočasno izpodbijala sklep o sklicu druge skupščine. Ta predpostavka pa je napačna tudi tedaj, če bi se štelo, da je tožba z dne 11.10.1995 pravočasna.

Sklep z dne 19.5.1995 o sklicu skupščine dne 5.6.1995 ni začasne narave, kot so prvi trije sklepi skupščine z dne 19.5.1995. Zato se na ta sklep ne nanašajo razlogi v zvezi s pravnim interesom za izpodbijanje prvih treh sklepov. Odločitev o zavrženju tožbe v tem delu temelji izključno na ugotovitvi, da ta del zahtevka ni bil postavljen v okviru prekluzivnega roka iz 1. odstavka 360. člena ZGD. Ker niso podane postopkovne predpostavke za meritorno obravnavanje veljavnosti tega sklepa, se sodišče o tem ne more izreči. Vendar je dejstvo, da sklep ni izpodbit. Zato ni mogoče pritrditi revizijskim razlogom, da gre za ničen sklep, ki ne more imeti pravnih posledic, da zato skupščine tožene stranke z dne 5.6.1995 sploh ni mogoče šteti za skupščino in da za tedaj sprejete sklepe ne velja določba 1. odstavka 360. člena ZGD. Nasprotno, skupščina z dne 5.6.1995 ima vse formalne znake skupščine. Njene sklepe bi bilo mogoče izpodbijati, vendar le v zakonitem roku. Ker je bil ta zamujen, o njihovi zakonitosti ni mogoče soditi.

V predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 12.9.1995 opr. št. R Ig 749/95 je tožeča stranka navedla, da so sklepi skupščine tožene stranke z dne 5.6.1995 nezakoniti in predlagala prepoved vpisa sklepov v sodni register ter napovedala, da bo s tožbo v 15 dneh po izdaji začasne odredbe upravičila izdano začasno odredbo. Tožbo je vložila 11.10.1995. Za uveljavljanje ničnosti sklepov z dne 5.6.1995 sta obe vlogi prepozni. Vloženi sta po izteku prekluzivnega roka iz 1. odstavka 360 člena ZGD v zvezi s 456. členom ZGD. V postopku R Ig 749/95 je bilo ugotovljeno, da je tožnik po faksu prejel sklepe skupščine z dne 6.5.1995 še istega dne. Tožnik sam je na glavni obravnavi dne 14.10.1996 (l.št. 28 spisa) navedel, da je sklepe te skupščine prejel nekaj dni po skupščini, točnega datuma ne ve. Tožena stranka pa je na istem naroku navedla, da je bil notarski zapisnik z dne 5.6.1995 še istega dne poslan tožniku, naslednji dan pa s priporočeno pošiljko in je to konkretizirala z navedbo številke oddanega faksa. Takoj nato je bil tožnik zaslišan kot stranka in tega ni zanikal. Tožeča stranka niti v reviziji ni navedla, kdaj je sklepe prejela. Zato glede na podatke spisa, na katerih temelji ugotovitev obeh sodb o prejemu sklepov neposredno po skupščini, s svojimi nedoločenimi revizijskimi navedbami ne more izpodbiti stališča o tem, da je s predlogom z dne 12.9.1995 in s tožbo z dne 11.10.1995 zamudila trimesečni prekluzivni rok, tudi če se ta računa od dneva prejema sklepov in ne od dneva skupščine. Ne glede na to pa za vlogo v zadevi R Ig velja enako, kot je bilo že obrazloženo v zvezi z vlogo z dne 29.5.1995. Neutemeljeno je tudi revizijsko stališče, da bi morali biti sklepi vročeni tožnikovemu pooblaščencu. Iz dopisov, priloženih reviziji, ne sledi, da je tožnik to zahteval od tožene stranke. Pooblaščenec je v tožnikovem imenu s toženo stranko obravnaval povsem druga vprašanja.

Revizija izpodbija drugostopno stališče, da za uveljavljanje ničnosti prvih treh sklepov prve skupščine tožnik nima pravnega interesa in se pri tem sklicuje na 362. člen ZGD, po katerem se pravni interes za ničnostno tožbo predpostavlja. Res se pravni interes za uveljavljanje ničnosti predpostavlja, vendar ne gre za neizpodbojno predpostavko. V obravnavanem primeru, ko gre za sklepe začasne veljavnosti, ki so prenehali veljati s sprejetjem dokončnih sklepov dne 5.6.1995, je utemeljeno stališče, da je po sprejetju dokončnih sklepov prenehal pravni interes za izpodbijanje začasnih sklepov, ki itak ne veljajo več. Nobena pravda ne more biti sama sebi namen. Splošna predpostavka dovoljenosti vsake tožbe je obstoj pravovarstvenega interesa. Tega za uveljavljanje ničnosti sklepov, ki so že nehali veljati in nimajo pravnih posledic, ni. Revizijske navedbe, da bi ugotovitev ničnosti koristila tožeči stranki v postopku zaradi izključitve drugih družbenikov, je novota, ki glede na določbo 3. odstavka 385. člena ZPP ni upoštevna. Razloge po 3. odstavku 436. člena ZGD je mogoče uveljavljati v postopku v zvezi z zahtevo za izključitev družbenika, ne pa samostojno. Zato je odločitev sodišča druge stopnje tudi v tem pogledu pravilna. Vendar tudi za ta del obrazložitve velja, da je namenjena le odgovoru na obširne revizijske navedbe, saj so glede na ugotovljeno nepravočasnost tožbe vsi nadaljnji razlogi odveč.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi niso podani. Prav tako niso podani razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393. člen ZPP).