Jedro

Same aktivnosti, ki jih izvaja podjemnik, da bi dosegel končni rezultat, ki se ga je zavezal opraviti, niso predmet njegove obveznosti.

Izrek

I. Dopolnitev pritožbe tožene stranke z dne 14. 5. 2018 se zavrže. II. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani III./1., III./2., IV./1., IV./2., V./1., V./2. in VI. točki izreka.

III. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom: - prepis zvočnega posnetka z glavne obravnave z dne 20. 1. 2017 popravilo tako, da je v prepisu v celoti upoštevalo pripombe tožene stranke na prepis zvočnega posnetka z dne 24. 2. 2017 (I. točka izreka), - sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 78157/2015 z dne 2. 7. 2015 razveljavilo v prvem odstavku izreka glede plačila 17.167,46 EUR in v tem delu postopek ustavilo (II. točka izreka), - sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 78157/2015 z dne 2. 7. 2015 vzdržalo v veljavi v prvem odstavku izreka glede 158.253,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih tam navedenih zneskov in v tretjem odstavku izreka (III./1. in III./2. točka izreka); v preostalem delu, v katerem sodišče navedenega sklepa ni obdržalo veljavi ali ni bil razveljavljen v II. točki izreka ali ni bil postopek izvršbe ustavljen s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 78157/2015 z dne 2. 7. 2015, je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 78157/2015 z dne 2. 7. 2015 v prvem odstavku izreka razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (drugi neoštevilčen odstavek III. točke izreka), - sklep o izvršbi Okrajnega sodišče v Ljubljani VL 95714/2015 z dne 18. 8. 2015 vzdržalo v veljavi v prvem odstavku izreka glede 73.395,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih tam navedenih zneskov in v tretjem odstavku izreka (IV./1. in IV./2. točka izreka); v preostalem delu, v katerem sodišče navedenega sklepa ni obdržalo v veljavi ali ni bil postopek izvršbe ustavljen s sklepom Okrajnega sodišče v Ljubljani VL 95714/2015 z dne 18. 8. 2015, je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 95714/2015 z dne 18. 8. 2015 v prvem odstavku izreka razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (drugi neoštevilčen odstavek IV. točke izreka), - sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 15324/2016 z dne 18. 2. 2016 vzdržalo v veljavi v prvem odstavku izreka glede 20.808,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih tam navedenih zneskov in v tretjem odstavku izreka (V./1. in V./2. točka izreka); v preostalem delu, v katerem sodišče navedenega sklepa ni obdržalo v veljavi ali ni bil postopek izvršbe ustavljen s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 15324/2016 z dne 18. 2. 2016, je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 15324/2016 z dne 18. 2. 2016 v prvem odstavku izreka razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (drugi neoštevilčen odstavek V. točke izreka) in - toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne 13.181,63 EUR pravdnih stroškov (VI. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe in odločitev o stroških, to je zoper III./1., III./2., IV./1., IV./2., V./1., V./2. in VI. točko izreka sodbe, se je pravočasno pritožila tožena stranka iz "razloga po 1. tč. 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku" (to je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Podredno temu je predlagala, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

Glede zavrženja dopolnitve pritožbe z dne 14. 5. 2018

4. Dopolnitev pritožbe ni dovoljena.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo pooblaščencu tožene stranke vročilo 27. 3. 2017. Naslednjega dne (28. 3. 2017) je začel teči petnajstdnevni pritožbeni rok in je iztekel 12. 4. 2017. 6. Tožena stranka je dopolnitev pritožbe z dne 14. 5. 2018 vložila 15. 5. 2018, kar je po poteku pritožbenega roka iz prvega odstavka 333. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je to dopolnitev zato zavrglo (346. člen ZPP).

Glede pritožbe zoper sodbo

7. Pritožba ni utemeljena.

8. Tožeča stranka (izvajalec) je vtoževala opravljena dela v Splošni bolnišnici X (SBX) v obdobju od junija 2014 do decembra 2015 po Pogodbi o izvajanju storitev čiščenja prostorov in opreme ter notranjega transporta s prevzemom in spremstvom bolnikov ter službe receptorja s pripadajočimi aneksi (v nadaljevanju Pogodba). V skladu z 2. členom Pogodbe je ponudba iz postopka javnega razpisa in razpisna dokumentacija sestavni del Pogodbe.

9. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sodbe njenim zahtevkom ugodilo po tem, ko je zavrnilo ugovore tožene stranke (naročnik) za znižanje plačila iz naslova napak.

10. Prej navedena Pogodba, ki sta jo sklenili pravdni stranki, ima pravno naravo podjemne pogodbe. S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal (619. člen OZ).

11. Predmet podjemnikove obveznosti ni samo delo, ki ga opravlja podjemnik, da bi končal posel, ki se ga je zavezal opraviti, ampak šele končni rezultat, ki se ga je zavezal opraviti, torej opravljeno delo. Posamezne aktivnosti (dela, opravila), ki jih mora opraviti podjemnik, da bi dosegel končni rezultat, ki se ga je zavezal opraviti, sama po sebi niso predmet njegove storitvene obveznosti.1 Te aktivnosti šele vodijo do končnega rezultata; prav končni rezultat pa je tisto, po katerem se "meri" pravilnost izpolnitve podjemnikovih obveznosti.

12. Za presojo, ali je podjemnik pravilno izpolnil svojo storitveno obveznost, tako ni pomembna značilnost njegovega delovanja (večja ali manjša skrbnost pri opravljanju del), temveč so pomembne samo lastnosti končnega rezultata njegovega delovanja. Ker ima podjemnikova storitev značilnost obligacije rezultata, podjemnik nosi tveganje, da bo ta rezultat dosegel. Zato je podjemnik pri izbiri načina, na katerega bo opravil posel, samostojen, saj tudi sam nosi negativne posledice, če ne bo dosegel končnega rezultata.2

13. Ker je predmet podjemnikove izpolnitvene obveznosti opravljen oziroma dokončan posel, gre za napako opravljenega posla le, če posel ne ustreza pogodbeno dogovorjenim lastnostim oziroma običajnim lastnostim posla take vrste (prim. prvi odstavek 626. člena OZ). Za presojo, ali ima opravljen posel napake, so merilo le lastnosti dokončanega posla, ne pa samo delovanje podjemnika, to je način, s kakšno (ne)skrbnostjo je opravljal dela v okviru izvrševanja tega posla.3

14. V skladu z relevantnim delom drugega odstavka 635. člena OZ lahko naročnik, če je o napakah pravočasno obvestil podjemnika, z ugovorom zoper njegov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila. Plačilo se zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako (640. člen OZ).

15. Ugovori o obstoju napak na izvršenih delih, ki so relevantni v pritožbenem postopku, so se nanašali na tri sklope pogodbenih del, in sicer na: - nezagotavljanje dnevne prisotnosti 70 delavcev tožeče stranke, - nezagotavljanje vsaj ene strokovne usposobljene osebe s končano VII. stopnjo izobrazbe, to je dipl. sanitarni inženir z izkušnjami na področju hospitalne nege, za vodenje in nadzor izvajanja storitev čiščenja in transporta in - pomanjkljivo izvajanje receptorskih storitev.

Glede nezagotavljanja dnevne prisotnosti 70 delavcev tožeče stranke

16. Tožena stranka je znižanje pogodbeno dogovorjenega plačila zahtevala za mesec junij, julij in avgust 2014 in za meseca maj in junij 2015. Ugovarjala je, da je do znižanja plačila upravičena zaradi neprisotnosti 70 oseb dnevno, kot izhaja iz razpisne dokumentacije in Pogodbe. Ugovor se nanaša na izvajanje storitev čiščenja in transporta.

17. Iz zgoraj navedene materialnopravne podlage izhaja, da ima storitvena obveznost po podjemni pogodbi značaj obligacije rezultata in da podjemnik na navodila glede načina izvajanja dela ni vezan. Iz tega izhaja, da ima značaj napake takšna izpolnitev, ki nima pogodbeno dogovorjenih lastnosti ali običajnih lastnosti posla, ki se ga je podjemnik zavezal opraviti.

18. Predmet storitvene obveznosti tožeče stranke so storitve čiščenja in transporta. Te mora opraviti strokovno in kvalitetno, obseg, pogostost, vsebina in način čiščenja pa morajo ustrezati opisom v razpisni dokumentaciji in ponudbi izvajalca (prvi odstavek 5. člena Pogodbe). V primeru sprememb doktrine na področju čiščenja in razkuževanja lahko naročnik spremeni vsebino sistema čiščenja, kar mora izvajalec sprejeti. Če navedena sprememba povzroči dodatne stroške, jih je naročnik dolžan na podlagi aneksa k tej pogodbi pokriti (tretji odstavek 5. člena Pogodbe). Da storitvena obveznost tožeče stranke obsega čiščenje in transport, je razvidno tudi iz več drugih določil Pogodbe (prim. tretji odstavek 8. člena, 13. člen Pogodbe, ipd.).

19. Tehnična specifikacija predmeta javnega naročila (str. 48 in nasl. v prilogi B25) opredeljuje obseg del in storitev, ki jih je izvajalec dolžan opraviti. Večji del te specifikacije se nanaša na čiščenje (str. 48-56), ostalo pa na notranji transport s prevozom in spremstvom bolnikov (str. 57). Na str. 58 tehnične specifikacije je zahtevano skupno število delavcev in opredeljen delovni čas transportne ekipe.

20. Obveznost tožeče stranke kot podjemnika se nanaša na opravljena storitve čiščenja in transporta, kar pomeni, da je bila njena obveznost očistiti površine SBX in opraviti transportna dela v skladu s Pogodbo in pripadajočo razpisno dokumentacijo. Opredeljeno število delavcev pa ima značaj (pravno naravo) navodil o načinu izvršitve posla, ki pa, glede na uvodoma opredeljeno materialnopravno podlago za presojo pravilnosti podjemnikove izpolnitve, nimajo nobenega vpliva.

21. Iz obrazloženega izhaja, da kot predmeta obveznosti tožeče stranke ni mogoče šteti opravljanje dela s 70 zaposlenimi/prisotnimi na delovnem mestu, temveč delo, ki se ga je tožeča stranka zavezala opraviti. Zato ima določilo razpisne dokumentacije o številu zaposlenih pravno naravo navodila o načinu izvršitve posla, to je opis načina delovanja oziroma predvidenih ravnanj podjemnika.

22. Same aktivnosti, ki jih izvaja podjemnik, da bi dosegel končni rezultat, ki se ga je zavezal opraviti, pa niso predmet njegove obveznosti, kot je bilo obrazloženo uvodoma. Zato je ugovor tožene stranke, da je razliko med pogodbeno predvidenim številom delavcev v SBX in dejansko prisotnim številom delavcev uveljavljala kot napako in posledično zahtevala znižanje plačila, neutemeljeno. Napako bi namreč predstavljale neustrezno izvedene storitve čiščenja ali transporta kot posledici nezadostnega števila zaposlenih, ne pa samo število zaposlenih.

23. K obrazloženemu pritožbeno sodišče dodaja, da je bila cena čiščenja opredeljena s ceno na m2, cene transporta in receptorskih del pa s skupno ceno, kar izhaja iz ponudbe tožeče stranke v postopku naročanja (str. 9 v prilogi B26). Tudi zato, ker cena med pravdnima strankama ni bila dogovorjena na zaposlenega, je zahtevek na znižanje plačila kot razmerje med dejansko prisotnim in predvidenim številom delavcev, neutemeljen.

Glede nezagotavljanja vsaj ene strokovne usposobljene osebe s končano VII. stopnjo izobrazbe, to je dipl. sanitarni inženir z izkušnjami na področju hospitalne nege, za vodenje in nadzor izvajanja storitev čiščenja in transporta

24. V okviru tega ugovora je tožena stranka uveljavljala, da je tožeča stranka nadzor in vodenje izvajanja čiščenja in transporta izvajala z osebo, ki ni imela izobrazbe diplomirani sanitarni inženir, kot je bila predvidena po Pogodbi in razpisni dokumentaciji.

25. Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravnim stališčem sodišča prve stopnje, da izvajanje navedenih del po osebi, ki ni imela zahtevane stopnje izobrazbe, na končni rezultat podjemnikovega dela ni vplivalo. Delo, ki ga je izvedla tožeča stranka, tako ni bilo manj vredno. Prav tako se pritožbeno sodišče strinja z ostalimi razlogi, ki jih je v utemeljitev svoje odločitve navedlo prvostopenjsko sodišče (27. do 32. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), zato jih ne bo ponavljalo. Odgovorilo bo le še na pritožbene očitke.

26. Ni se mogoče strinjati s pritožbenimi navedbami, da ima pogodbeno določilo o prisotnosti diplomiranega sanitarnega inženirja lastnosti dogovorjenega posla, to je značilnost končnega rezultata, ki ga je podjemnik dolžan opraviti. Takšno določilo ima lahko značilnosti navodil o načinu izvršitve posla v materialnopravnem pomenu, kot je bil obrazložen uvodoma.

27. Drži pritožbeno stališče, da je z vidika ustreznega zagotavljanja bolnišničnih storitev ključna ustrezna higiena. Vendar takšno abstraktno sklicevanje ne utemeljuje obstoja napake podjemnikovega posla, ki se ga je zavezal opraviti. Da bi se tožena stranka lahko sklicevala na obstoj stvarne napake v konkretnem primeru, bi morala zatrjevati in dokazovati, da se je pomanjkljiva izobrazba, ki jo je sicer tožena stranka po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča v obdobju izvajanja storitev tolerirala, odražala v nepravilnem izvajanju nadzora nad izvedbo storitev tožeče stranke.

28. Tožena stranka v pritožbi ne izpodbija razlogov izpodbijane sodbe, da so bile njene trditve v tej smeri pavšalne, kakor tudi ne, da je bila povezava med posameznimi primeri slabo opravljene storitve, kar je bilo odpravljeno ali pa ne, in nadzorom preveč ohlapna. Zato je pravilen tudi materialnopravni zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožena stranka do znižanja plačila iz tega sklopa uveljavljanih napak ni upravičena.

Glede pomanjkljivega izvajanja receptorskih storitev

29. Tožena stranka je zaradi zatrjevanega pomanjkljivega izvajanja receptorskih storitev zahtevala od 30 do 40 % znižanje plačila. Sodišče je njen ugovor zavrnilo kot neutemeljen.

30. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je za utemeljitev znižanja plačila iz tega naslova podala zadostno trditveno podlago. Navedeno ne drži. 31. Pritožbeno sodišče z vpogledom v vloge, na katere se sklicuje tožena stranka v pritožbi (to je na vlogo z dne 10. 7. 2015 v vodilnem spisu, vlogo z dne 26. 8. 2015 v spisu I Pg 461/2015, na vlogo z dne 26. 2. 2016 v spisu I Pg 176/2016, na 7. točko pripravljalne vloge z dne 24. 11. 2015 v vodilnem spisu in na 13. točko pripravljalne vloge z dne 12. 10. 2016), glede pomanjkljivega izvajanja receptorskih storitev ugotavlja sledeče. 32. Tožena stranka je v devetih alinejah navedla, katere v Pogodbi abstraktno opredeljene obveznosti naj bi tožeča stranka ne bila izvajala (l. št. 64 v vlogi z dne 24. 11. 2015). O konkretnih kršitvenih ravnanjih pa trditvene podlage ni podala kljub ugovorom tožeče stranke, da je storitve opravila, tožena stranka pa napak ni ustrezno grajala (npr. na l. št. 78 v vodilnem spisu). Glede na to, da je tožeča stranka opozarjala na pomanjkljive trditve tožene stranke, sodišče tudi materialnega procesnega vodstva ni bilo dolžno izvajati.4

33. Tožena stranka torej v okviru svojih ugovorov ni podala določnejših trditev o posameznih kršitvenih dejanjih, ki bi jih bilo mogoče subsumirati pod abstraktno pogodbeno dogovorjeno obveznost tožeče stranke po Pogodbi in spremljajoči dokumentaciji. Zato sodišče prve stopnje ni storilo kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko za izračun znižanja plačila ni angažiralo predlaganega izvedenca ekonomske stroke.

Glede stroškov prvostopenjskega postopka

34. Ker tožena stranka ni uspela s pritožbo, so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki glede odmerjenih pravdnih stroškov, ki jih sicer ni izpodbijala s konkretiziranimi pritožbenimi razlogi.

Odločitev o pritožbi in pritožbeni stroški

35. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijanega dela sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

36. Sodišče je odgovarjalo zgolj na pritožbene razloge, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

37. Izrek o pritožbenih stroških tožene stranke je odpadel, ker teh stroškov ni priglasila.

38. Tožeča stranka sama nosi stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, saj ta v ničemer ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 N. Plavšak v. N. Plavšak (ur.) in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, tretja knjiga, str. 734. 2 N. Plavšak v. N. Plavšak (ur.) in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, tretja knjiga, str. 726-727 in 764. 3 Gl. N. Plavšak v. N. Plavšak (ur.) in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, tretja knjiga, str. 834. 4 Prim. III Ips 46/2010.