Jedro

Zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pridobi pravico do delne pokojnine, če je v delovnem razmerju največ s polovico delovnega časa, pri čemer je pogoj za pridobitev pravice prenehanje obveznega zavarovanja na podlagi dotedanje polne zaposlitve v polnem delovnem času. Ta pogoj pri tožnici ni bil izpolnjen, ker do dneva dokončne odločbe toženke ni uveljavljala ustrezne spremembe zavarovanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 8. 3. 2010 in št. ... z dne 25. 1. 2010 ter, da se tožnici prizna pravica do delne starostne pokojnine od 31. 12. 2009 dalje, stroškovno zavrne.

Tožnica nosi sama stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 8. 3. 2010 in št. ... z dne 25. 1. 2010, tožnici priznalo pravico do delne pokojnine od 31. 12. 2009 dalje, toženki naložilo, da v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe s posebno odločbo tožnici odmeri delno pokojnino in ji povrne stroške postopka v znesku 443,00 EUR.

Zoper sodbo se pritožuje toženka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnice v celoti zavrne kot neutemeljen oz. podrejeno, da pritožbi ugodi, razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrne v novo sojenje. Meni, da je sodišče nepravilno priznalo tožnici pravico do delne pokojnine, saj pogoji 1. odstavka 58. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1; Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) niso izpolnjeni. Po navedeni določbi namreč zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če je v delovnem razmerju za največ polovico polnega delovnega časa. V konkretnem primeru sodišče ni ugotovilo vseh pravno relevantnih dejstev, ki so pomembna za priznanje pravice do delne pokojnine, to je ugotovitev glede obsega zavarovanja. Tožnica je k vlogi z dne 20. 1. 2010 sicer priložila odločbo Odvetniške zbornice Slovenije št. ... z dne 11. 12. 2009 iz katere je razvidno, da od 30. 12. 2009 opravlja odvetniško dejavnost le s polovico polnega delovnega časa, vendar iz podatkov matične evidence zavarovanca in iz prijave v zavarovanje izhaja, da je bila tožnica v času izdaje izpodbijane dokončne odločbe toženke še vedno vključena v zavarovanje za polni delovni čas in v predsodnem postopku tudi ni zahtevala spremembe zavarovanja. Tako niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do delne pokojnine iz 58. člena ZPIZ-1 v zvezi s 157. členom ZPIZ-1 in je tako z izpodbijano sodbo podana kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 63. člena ZDSS-1. Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejansko stanje, vendar pa je zmotno uporabilo materialno pravo.

Med strankama ni sporno, da je tožnica izpolnila pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Za priznanje same pravice do delne pokojnine pa je nadalje potrebno, da zavarovanka opravlja delo z največ polovico polnega delovnega časa. Tožnica je sicer predložila odločbo Odvetniške zbornice Slovenije št. ... z dne 11. 12. 2009 iz katere je razvidno, da od 30. 12. 2009 dalje opravlja odvetniško dejavnost le s polovico polnega delovnega časa, vendar kot to izhaja iz podatkov matične evidence zavarovanca je bila tožnica v času izdaje izpodbijane dokončne odločbe toženca, ki jo je presojalo sodišče prve stopnje, še vedno vključena v zavarovanje za poln delovni čas (40 ur na teden), niti do takrat še ni podala zahteve za izbris iz zavarovanja ali spremembo zavarovanja iz 40 ur tedensko na 20 ur tedensko.

V predmetnem sporu se presoja stanje na dan dokončnosti odločbe toženke z dne 8. 3. 2010. To je v predmetni zadevi odločilnega pomena. Tožnica je po tem datumu sicer začela postopek za ugotovitev lastnosti zavarovanca na podlagi 1. odstavka 15. člena ZPIZ-1 za obdobje od 30. 12. 2009 dalje z vlogo, ki jo je podala dne 14. 4. 2010 pri toženi stranki, s katero uveljavlja možnost opravlja odvetniške dejavnosti za polovični delovni čas 20 ur na teden, kakor to izhaja iz njenih navedb pred sodiščem prve stopnje in kakor izhaja tudi iz odločbe toženke z dne 11. 8. 2011, ki jo je tožnica posredovala pritožbenemu sodišču tekom pritožbenega postopka.

Na podlagi 1. odstavka 58. člena ZPIZ-1 lahko zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pridobi pravico do delne pokojnine, če je v delovnem razmerju največ s polovico polnega delovnega časa. Pri tem je v smislu določb 2. odstavka 156. člena ZPIZ-1 pogoj za pridobitev pravice, tudi do delne pokojnine, prenehanje obveznega zavarovanja na podlagi dotedanje polne zaposlitve oz. opravljanja dejavnosti v polnem delovnem času. Na podlagi 178. člena ZPIZ-1 uživalec pokojnine, ki ponovno sklene delovno razmerje ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, pridobi lastnost zavarovanca, s tem, da se mu v tem primeru lahko izplačuje le polovica pokojnine, če je zaposlen največ za polovico polnega delovnega časa. Glede na navedene določbe ZPIZ-1 bi se lahko tožnica, na podlagi izbrisa iz seznama odvetnikov pri Odvetniški zbornici, odjavila iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter uveljavila starostno pokojnino. Tožnica je v predmetni zadevi v predsodnem postopku toženki predložila le odločbo Odvetniške zbornice, da od 30. 12. 2009 dalje opravlja odvetniško dejavnost le s polovico polnega delovnega časa, ni pa do dneva dokončne odločbe toženke pri toženki uveljavljala ustrezne spremembe zavarovanja zaradi uveljavljanja delne pokojnine.

Ker tožnica ni ravnala tako, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi toženke in njen zahtevek za uveljavitev pravice do delne pokojnine zavrnilo, saj kljub sprejemljivim stališčem o smiselni izenačitvi možnosti uveljavljanja delne pokojnine z redno zaposlenimi zavarovanci tožnica zakonskega pogoja prenehanja zavarovanja ni izpolnila. Za čas ko tožnica ostaja v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju na nespremenjenih podlagah ji glede na navedene določbe ZPIZ-1 delna pokojnina po presoji pritožbenega sodišča ne more biti priznana. Takšna je tudi dosedanja praksa pritožbenega sodišča (Psp 256/2009, potrjena s strani revizijskega sodišča – odločba VIII Ips 459/2009 z dne 9. 5. 2011).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi toženca ugodilo in na podlagi 5. alineje 358. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo. Zaradi zavrnitve tožbenega zahtevka je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevek za povrnitev stroškov postopka (1. odstavek 154. člena ZPP) v skladu s 165. členom pa krije stroške odgovora na pritožbo tožnica sama.