Jedro

Nična kreditna pogodba, iz katere izvira zavarovana terjatev, ima za posledico neveljavno ustanovitev hipoteke. Zaradi učinkovanja načela akcesornosti je namreč ničen tudi sporazum o zavarovanju terjatve. Zaradi načela kavzalnosti, torej povezanosti zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla), pa je nično pogodbi pripadajoče zemljiškoknjižno dovolilo prve tožnice za vpis zastavne pravice toženke na nepremičninah v njeni lasti. Hipoteka pa se zaradi načela specialnosti zavarovane terjatve ne more raztezati na toženkino terjatev iz naslova kondikcijske posledice ničnosti kreditne pogodbe. Zato je materialnopravno neveljavna in so podani razlogi za njen izbris.

Izrek

I.Revizija se zavrne.

II.Toženka je dolžna tožnikom v roku 15 dni povrniti stroške revizijskega postopka v zneskku 2.403 EUR.

Obrazložitev

Uvodno

1.Prva tožnica kot dolžnica in zastaviteljica (direktorica tretje tožnice), drugi tožnik kot soplačnik in tretja tožnica (pravna oseba) kot solidarna porokinja (v nadaljevanju tožniki) so 9. 3. 2017 vložili tožbo zoper toženko kot kreditodajalko in zastavno upnico. Z njo so 17. 6. 2005 sklenili kreditno pogodbo ... z valutno klavzulo CHF v znesku 61.000.000,00 SIT (254.548,49 EUR) z obrestmi: šestmesečni CHF LIBOR, povečan za 2,75% in z efektivno obrestno mero, ki je na dan sklenitve pogodbe znašala 3,58% letno, z rokom plačila v 240 mesečnih anuitetah1. Dne 22. 6. 2005 so sklenili še notarski zapis SV ... s sporazumom o zavarovanju denarne terjatve iz navedene kreditne pogodbe po 142. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Po spremembi tožbe na naroku 1. 2. 2021 in v vlogi z dne 5. 3. 2021, ki jo je sodišče dopustilo2, so zahtevali ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in notarskega zapisa ter naložitev plačila 77.468,40 EUR toženke prvi tožnici. Zahtevali so tudi ugotovitev, da je vknjižba hipoteke na nepremičnini parc. št. 855/115 in 855/118, k. o. ... (sedaj parc. št. 855/141 k. o. ..., ID znak ...), v korist toženke na podlagi sporazuma o zavarovanju denarne terjatve iz zgoraj navedene kreditne pogodbe, skupaj z zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa v korist upnice, neveljavna in se izbriše.3

Odločitev sodišč prve in druge stopnje

2.Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in notarskega zapisa ter ugotovitev neveljavnost vknjižbe in izbris hipoteke. Zavrnilo je tudi naložitev plačila toženke prvi tožnici v višini 77.478,40 EUR. Ravno tako je zavrnilo podredni zahtevek na razvezo kreditne pogodbe in notarskega zapisa ter izstavitev zemljiškoknjižne listine za izbris hipoteke ter plačilo 77.468,40 EUR. Presodilo je, da toženka ni izpolnila pojasnile dolžnosti (skladno s standardi Sodišča Evropske unije - v nadaljevanju SEU), ki jih je v novejši sodni praksi upoštevalo Vrhovno sodišče). Prvotožnici in drugotožniku je dala zgolj splošna pojasnila glede kreditiranja. Ni izkazala, da bi jima posredovala vsaj informacijo o tem, kako bi na obroke za odplačilo posojila vplivala zelo velika depreciacija zakonitega plačilnega sredstva države članice, v kateri je imela tožnica stalno prebivališče. Zaključilo je, da toženka kljub neopravljeni pojasnilni dolžnosti, tožnikov ni namerno zavajala in ni ravnala v slabi veri. Presodilo je še, da ni podano znatno neravnotežje, zato obravnavana kreditna pogodba ni nična.

3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je dovolilo spremembo tožbe. Ugodilo pa je pritožbi tožnikov in prvostopenjsko sodbo v II. točki izreka spremenilo tako, da je ugotovilo, da sta kreditna pogodba št. ... z dne 17. 6. 2005 in notarski zapis SV ... z dne 22. 6. 2005 sporazuma o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu SPZ, nična. V preostalem delu II. točke izreka ter v III. in IV. točki izreka je sodbo razveljavilo in vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Pravdnim strankam je omogočilo izjavo glede razlage pravne podlage v sodbi SEU v zadevi C-405/21, ki jo je upoštevalo v odločbi.4 Pojasnilo je tudi, da je sledilo zahtevi Ustavnega sodišča v odločbi Up-14/21, da ustavnoskladna razlaga pogodbene svobode ne pomeni le negativnega (obrambnega) vidika, temveč tudi njen pozitiven (socialni) vidik.5 Prvostopenjskemu sodišču je pritrdilo, da so bila toženkina pojasnila (vključno z izjavo o prevzemu valutnega tveganja), da lahko pride do manjših nihanj, presplošna in nezadostna, da bi tožniki lahko ocenili potencialno znatne ekonomske posledice neomejenega tveganja vezanosti kredita na tujo valuto oziroma zvišanja svoje obveznosti plačila kredita.6 Neizravnana informacijska podrejenost tožnikov je imela po presoji sodišča v danih okoliščinah (prejemanje dohodka v domači valuti, neomejeno valutno in obrestno tveganje tožnikov, prepuščenih le denarnemu in valutnemu trgu ter tveganje plačilne nesposobnosti s socialnimi posledicami) pomen za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja. Potrošnikova okrnjena možnost izravnave v podrejenem razmerju pa je pomenila kršitev načela vestnosti in poštenja (dobre vere), in sicer ravnanja ponudnika, skladnega s strokovno skrbnostjo, kot objektivnega merila presoje nepoštenosti pogodbenega pogoja po četrti alineji prvega odstavka 24. člena Zakon o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot). Izpostavilo je toženkino enostransko pripravo pogodbe s pogodbenim pogojem vezanosti kredita na valuto CHF, tako da so celotno valutno tveganje prevzeli tožniki, toženka pa je prevzela kreditno tveganje, zavarovano s hipoteko. V tem je prepoznalo tudi znatno neravnotežje.7 Presodilo je, da je zaradi nepoštenega pogodbenega pogoja nična celotna kreditna pogodba, s tem pa tudi akcesorna pogodba o ustanovitve hipotekarnega zavarovanja. Posledično je ugotovilo, da je podan zakonski razlog za neveljavnost in izbris hipoteke iz zemljiške knjige ter da je zemljiškoknjižno dovolilo neveljavno zaradi ničnosti zavarovalnega posla po 2. točki prvega odstavka v zvezi s 1. točko drugega odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).8

Dopuščeno revizijsko vprašanje

4.Vrhovno sodišče je zoper odločitev sodišča druge stopnje s sklepom II DoR 8/2024 z dne 22. 5. 2024 dopustilo revizijo glede vprašanja: Ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je ničen sporazum opr. št. SV ... z dne 22. 6. 2005 o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu SPZ v notarskem zapisu ter da se ugotovi neveljavnost vknjižene hipoteke pri zastavljeni nepremičnini in se vse hipoteke izbriše?

Revizija

5.Toženka zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Podredno predlaga razveljavitev drugostopenjske sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču. V obeh primerih zahteva, da sodišče tožnikom nerazdelno naloži plačilo vseh stroškov postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje sodbe Vrhovnega sodišča. Zatrjuje, da sodba drugostopenjskega sodišča glede ničnosti sporazuma o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa ni obrazložena, ker odločitve ni mogoče preizkusiti, zato sta podani kršitvi 14. in 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zatrjuje tudi materialnopravno zmotno sklicevanje na akcesorno naravo pogodbe o ustanovitvi hipotekarnega zavarovanja. Navaja, da sporazum o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu SPZ v notarskem zapisu SV ... z dne 22. 6. 2005, na podlagi katerega je bila ustanovljena hipoteka, zaradi ničnosti kreditne pogodbe, ni ničen. Zatrjuje, da zavarovanje terjatve in sama terjatev nista prenehali z ničnostjo kreditne pogodbe. Gre kvečjemu za spremembo terjatve iz pogodbeno v nepogodbeno. V skladu s sporazumom o zavarovanju denarne terjatve je veljavna tudi hipoteka. Zatrjuje, da ima kljub ničnosti kreditne pogodbe pravico do poplačila pod enakimi pogoji, kot če pogodba ne bi bila nična. Kot hipotekarna upnica je torej še vedno upravičena zahtevati prodajo zastavljene nepremičnine in poplačati svojo terjatev iz zneska, dobljenega s prodajo. Drugačnemu stališču nasprotuje kot pretirano formalističnemu in v nasprotju s splošnimi načeli obligacijskega prava (načelom enake vrednosti dajatev ter da se ne sme nihče obogatiti na škodo drugega). Tožniki bi po taki razlagi dobili bremen prosto nepremičnino, kupljeno z denarjem, ki jim ga je posodila toženka in ga še niso vrnili. Toženki pa bi proti tožnikom ostala zgolj nezavarovana terjatev. Zatrjuje odstop odločitve drugostopenjskega sodišča od presoje Vrhovnega sodišča v sodbi II Ips 89/2015 z dne 27. 10. 2016, v kateri je zavzelo stališče, da ko je kreditna pogodba razvezana, to ne pomeni, da je prenehala tudi hipoteka. Izpostavlja, da iz citirane sodbe izhaja, da ima toženka na podlagi 103., 111. in 239. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) pravico do vračila danega, in sicer do poplačila dela terjatve, ki še ni bil poplačan in je s podanim odstopnim upravičenjem (predčasno) dospel. Nična kreditna pogodba ne zavezuje (več), a mora na podlagi 87. člena OZ vsaka stranka drugi vrniti, kar je od nje prejela in nadomestiti vrednost dosežene koristi. To pa ni le glavnica (vsota kredita v CHF v evrski protivrednosti), ampak tudi dogovorjene obresti. Navaja, da je kredit v mirovanju od 1. 12. 2023 dalje. Stanje dolga tožnikov je 38.429,32 CHF (38.424,80 EUR glavnice in 4,52 EUR rednih obresti). Preračunano v EUR to na dan 1. 12. 2023 znaša 36.623,14 EUR, kar so tožniki v posledici ničnosti kreditne pogodbe dolžni plačati toženki. V nadaljevanju se toženka "v luči dejstva akcesorne narave pogodbe o ustanovitvi hipotekarnega zavarovanja" za zavarovanje terjatve iz kreditne pogodbe opredeljuje še do presoje drugostopenjskega sodišča glede ničnosti kreditne pogodbe. Podaja naziranje, da bi moralo sodišče pri presoji nepoštenosti pogodbenega pogoja upoštevati subjektiven odnos toženke do tožnikov. Materialnopravno napačna naj bi bila presoja sodišča o toženkinem nedobrovernem ravnanju in ničnosti kreditne pogodbe, saj naj bi sodišče izhajalo iz napačne predpostavke, da toženka ni ustrezno izpolnila pojasnilne dolžnosti. V zvezi s tem toženka drugostopenjskemu sodišču očita kršitev pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave ter pravice do poštenega sojenja po 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic saj se iz razloga, ker je bila prvostopenjska sodba (kljub presoji, da pojasnilna dolžnost ni bila opravljena) v njeno korist, ni mogla pritožiti.

Odgovor na revizijo

6.Tožniki predlagajo, da Vrhovno sodišče toženkino revizijo zavrne kot neutemeljeno ter ji naloži plačilo stroškov revizijskega postopka pod 15 dnevnim plačilnim rokom. Zatrjujejo, da sporazum o ustanovitvi hipoteke v notarskem zapisu SV ... z dne 22. 6. 2005, na podlagi katerega je bila ustanovljena hipoteka, vknjižena v korist toženke za zavarovanje njene terjatve po kreditni pogodbi št. ... z dne 17. 6. 2005 v znesku 61.000,00 SIT s pripadki, nima značilnosti samostojnega pravnega posla. V skladu z drugim odstavkom 270. člena OZ je akcesoren kreditni pogodbi, zato deli njeno usodo in usodo notarskega zapisa, s katerim je bila hipoteka v obravnavani zadevi ustanovljena. Ker je bila pogodba kot pravni temelj za nastanek hipotekarno zavarovane terjatve nična (neveljavna z učinkom ex tunc), je z istim učinkom neveljavna tudi hipoteka. Toženka zato ne more uveljavljati poplačila iz hipoteke za kondikcijsko terjatev na podlagi 87. člena OZ. Zatrjuje zmotno toženkino sklicevanje na sodbo Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 89/2015 zaradi bistveno drugačnih dejanskih in pravnih okoliščin. Sklicuje se na stališče SEU v sodbah v zadevah C-6/22 in C-269/19, da mora nacionalno sodišče po presoji o nepoštenem pogodbenem pogoju, ki povzroči ničnost pogodbe, skladno z nacionalnim pravom izpeljati posledice te presoje, zato da se zagotovi visoka raven varstva potrošnikov v skladu z Direktivo 23/13. Opozarja še, da toženkini revizijski razlogi glede presoje sodišč nižje stopnje o neopravljeni pojasnilni dolžnosti niso pravno relevantni, ker je z revizijo ne more (več) izpodbiti.

Presoja utemeljenosti revizije

7.Revizija zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje ni utemeljena.

Dejanski okvir spora

8.Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (drugi odstavek 370. člena ZPP), izhajajo naslednja dejstva, ki so pravno relevantna za presojo dopuščene revizije:

-Med pravdnimi strankami je bila dne 17. 6. 2005 sklenjena kreditna pogodba št. ... z valutno klavzulo za potrošniški kredit, izplačan v tedaj veljavni valuti v RS slovenskem tolarju (SIT) vezan na valuto CHF, ki je na dan odobritve znašal 61.000.000,00 SIT z obrestno mero, sestavljeno iz šestmesečnega CHF LIBOR, povečano za 2,75 % ter z efektivno obrestno mero na dan sklenitve pogodbe 3,58 % letno z ročnostjo 20 let. Pogodbo je potrdil notar v notarskem zapisu SV ... z dne 22. 6. 2005, tako da je postala sestavni del le-tega;

-Za zavarovanje toženkine denarne terjatve je bil sklenjen sporazum o zavarovanju denarne terjatve iz kreditne pogodbe z ustanovitvijo hipoteke z zaznambo neposredne izvršljivosti, ki je bil skupaj s kreditno pogodbo povzet v navedeni notarski zapis;

-Pri navedenih pravnih poslih je prva tožnica sodelovala kot kreditojemalka in zastaviteljica, drugotožnik kot soplačnik, tretja tožnica pa kot solidarna porokinja.

-Kredit je bil dan za gradnjo stanovanjske hiše;

-Predmet zavarovanja denarne terjatve (hipoteke, ustanovljene na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa) sta bili nepremičnini v lasti prve tožnice, par. št. 855/117 in 855/118, k. o. ... (sedaj nepremičnina parc. št. 855/141, k. o. ..., ID znak: ...).

9.Upoštevaje 371. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Izpodbijane sodbe torej ne preizkuša po uradni dolžnosti. Preizkusiti sme zgolj konkretizirane zatrjevane kršitve, skladne z obsegom sklepa o dopustitvi revizije.

10.Vrhovno sodišče uvodoma pojasnjuje, da so toženkine revizijske navedbe, s katerimi graja presojo sodišč nižjih stopenj glede neopravljene pojasnilne dolžnosti ter presojo drugostopenjskega sodišča, da je v obravnavani kreditni pogodbi (zaradi toženkine nedobrovernosti in znatnega neravnotežja v pravicah in obveznostih strank) podan nepošten pogodbeni pogoj, zaradi česar je pogodba nična, zunaj okvirja dopuščene revizije. Toženka je v predlogu za dopustitev revizije sicer postavila vprašanja v povezavi s temi revizijskimi navedbami, vendar jih revizijsko sodišče ni dopustilo. Toženka presoje drugostopenjskega sodišča glede ničnosti kreditne pogodbe zaradi nepoštenosti pogodbenega pogoja kredita, vezanega na CHF, z dopuščeno revizijo ne more več izpodbiti. Revizijsko sodišče zato pri presoji dopuščenega vprašanja izhaja iz (pravnomočne) ugotovitve drugostopenjskega sodišča, da je kreditna pogodba z valutno klavzulo iz obravnavane zadeve na podlagi 24. člena ZVPot nična. Ker toženka v predlogu za dopustitev revizije ni postavila vprašanja, s katerim bi grajala kršitev pravice do pritožbe glede pravno relevantnih dejstev v zvezi s pojasnilno dolžnostjo, te zatrjevane kršitve ne more uveljavljati v reviziji. Iz istega razloga ne more uveljavljati procesne kršitve neobrazloženosti sodbe sodišče druge stopnje glede ugotovitve ničnosti sporazuma o zavarovanju terjatve in izbrisa hipoteke z zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa.

11.Predmet revizijskega preizkusa je materialnopravna presoja drugostopenjskega sodišča, da je zaradi ničnosti obravnavane kreditne pogodbe ničen tudi sporazum o ustanovitvi hipotekarnega zavarovanja v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa ter o izbrisu hipoteke in zaznambe neposredne izvršljivosti notarskega zapisa iz zemljiške knjige (zaradi neveljavnosti zemljiškoknjižnega dovolila zaradi ničnosti zavezovalnega posla po 2. točki prvega odstavka v zvezi s 1. točko drugega odstavka 243. člena ZZK-1.

Zagotavljanje učinkov iz 6. in 7. člena Direktive 93/13

12.Relevantno pravo EU s prilegajočo se sodno prakso SEU glede posledic ničnosti pogodbe zaradi nepoštenega pogodbenega pogoja (restitucijski učinek), pomenita 6. in 7. člen Direktive 93/13/EGS (v nadaljevanju Direktiva). Na podlagi prvega odstavka 6. člena Direktive države članice določijo, da nedovoljeni pogoji, uporabljeni v pogodbi, ki jo s potrošnikom sklene prodajalec ali ponudnik, kakor je določeno z nacionalnim pravom, niso zavezujoči za potrošnika.9 Nacionalno podlago za zagotavljanje posrednega učinka Direktive z lojalno (skladno) razlago sekundarnega prava EU pomeni drugi odstavek 23. člena ZVPot, ki določa ničnost nepoštenega pogodbenega pogoja.10 Po prvem odstavku 7. člena Direktive v zvezi s 24. uvodno izjavo morajo države članice v interesu potrošnikov zagotavljati tudi ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje nadaljnje uporabe nedovoljenih pogojev v pogodbah, ki jih s potrošniki sklenejo prodajalci ali ponudniki.

13.Iz ustaljene sodne prakse SEU izhaja, da morajo nacionalna sodišča, ko presodijo o nepoštenosti pogodbenega pogoja, zaradi zagotavljanja polnega učinka varstva po Direktivi, ugotoviti vse nadaljnje pravne posledice neveljavnosti pogodbe, ki jih določa nacionalno pravo, zato da navedeni pogoj potrošnikov ne zavezuje. Presoja o nepoštenosti pogodbenega pogoja in nastop konkretnih pravnih učinkov te ugotovitve morata namreč po stališču SEU omogočati ponovno vzpostavitev pravnega in dejanskega položaja potrošnika, kot bi bil podan, če nepoštenega pogoja ne bi bilo.11 Povedno izhaja tudi iz sodbe SEU v zadevi C-6/22, na katero se v reviziji in odgovoru nanjo sklicujeta stranki.12 Iz zadeve ne izhaja, kar trdi toženka, da presoja nacionalnega sodišča glede ničnosti pogodbe ne nasprotuje Direktivi, čeprav lahko zaradi tega nastanejo za potrošnika posebej škodljive posledice, če je bil ta s temi posledicami seznanjen. Toženka zato s sklicevanjem na to zadevo ne more utemeljiti svojega stališča, na katerem gradi revizijo, da ima kljub ugotovljeni ničnosti kreditne pogodbe pravico do poplačila posojenega zneska pod enakimi pogoji realizacije hipoteke.

14.V skladu s citirano sodno prakso SEU v povezavi s prvim odstavkom 6. člena in prvim odstavkom 7. člena Direktive 93/13 mora sodišče pri presoji zadeve izpeljati vse posledice, ki v skladu z nacionalnim pravom izhajajo iz ugotovitve nepoštenosti pogodbenega pogoja in posledične ničnosti pogodbe. Pri tem mora upoštevati tudi ustaljeno stališče SEU, da mora v sporu med posamezniki nacionalne pravne predpise razlagati, kolikor je to najbolj mogoče, v skladu z besedilom in namenom Direktive.13

Izhodišča za presojo utemeljenosti revizije

15.Posledice ničnosti pogodbe ureja 87. člen OZ. Določa, da mora, če je pogodba nična, vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe, če to ni mogoče ali če narava izpolnjenega nasprotuje vrnitvi, mora dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času izdane sodne odločbe. Na podlagi prvega odstavka 87. člena OZ nična pogodba torej nima pravnega učinka. Zato iz naslova take pogodbe nobena od strank nima izpolnitvenega zahtevka. Obveznosti izpolnitve iz nične pogodbe ni oziroma je sploh ni bilo. Če je katera od strank na podlagi nične pogodbe (že) izpolnila, je izpolnila nekaj, kar ni bila dolžna, torej brez podlage. Povedano drugače: z ničnostjo pogodbe je podan dejanski stan nedolga. Zato ima vsaka pogodbena stranka na podlagi pravil o neučinkovanju neveljavnih pravnih poslov pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom (condictio indebiti).14 Vrhovno sodišče ob tem pojasnjuje, da ugotavljanje njihovega obsega ni predmet presoje v tej sodbi. O denarnih zahtevkih namreč prvostopenjsko sodišče še ni odločalo. To je tudi razlog, da je drugostopenjsko sodišče sodbo prvostopenjskega sodišča v tem delu razveljavilo in zadevo na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP vrnilo v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču.15

16.Toženka z revizijo v povezavi z dopuščenim vprašanjem kot bistveno zatrjuje, da njena terjatev do tožnikov z ničnostjo pogodbe ni prenehala, temveč da še vedno obstaja, ker še ni bila (v celoti) poplačana. Navaja, da se je kvečjemu spremenila iz pogodbene v nepogodbeno ter da ima še vedno pravico do poplačila zneska, ki ga je posodila prvi tožnici, pod enakimi pogoji, kot izhajajo iz kreditne pogodbe s sklenjenim sporazumom o zavarovanju denarne terjatve v notarskem zapisu, z ustanovitvijo hipoteke z zaznambo neposredne izvršljivosti. To pomeni realizacijo hipoteke s prodajo zastavljene nepremičnine in s poplačilom terjatve z zneskom, dobljenim s prodajo. Dopuščeno vprašanje zato narekuje razlago glede (so)učinkovanja toženkine terjatve iz kreditne pogodbe, ki po ugotovljeni ničnosti pogodbe ne obstoji več, (namesto nje lahko obstoji le kondikcijska terjatev), sporazuma o zavarovanju te denarne terjatve in vknjižene hipoteke pri zastavljeni nepremičnini.

17.Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da so pravdne stranke v obravnavani zadevi sklenile potrošniško hipotekarno kreditno pogodbo, kar na podlagi sedmega odstavka 2. člena Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK)16 pomeni pogodbo, s katero dajalec kredita daje ali obljubi dati potrošniku kredit in je vračilo kredita zavarovano s hipoteko ali zemljiškim dolgom na nepremičnini. Potrošniška hipotekarna kreditna pogodba mora biti v skladu s prvim odstavkom 7. a člena ZPotK in pod pogoji iz tega člena sklenjena v obliki notarskega zapisa. Gre torej za pravni posel, za katerega je na podlagi 48. člena Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) v zvezi s 4. točko 47. člena ZN obličnost pogoj veljavnosti (stroga forma ad valorem). To izhaja tudi iz 57. člena OZ, ki določa, da je pogodba, za katero je treba napraviti listino, sklenjena, ko jo podpišejo vsi, ki se z njo zavezujejo.

18.Hipoteka je zastavna pravica na nepremičnini (138. člena SPZ). V povezavi s prvim odstavkom 128. člena SPZ pomeni pravico zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti skupaj z obrestmi in stroški prednostno poplača iz vrednosti zastavljene nepremičnine. Notarska hipoteka, v obliki katere mora biti sklenjena potrošniška hipotekarna kreditna pogodba iz 7. a člena ZPotK, je v skladu s prvim odstavkom 142. člena SPZ hipoteka, pri kateri je pravni posel o ustanovitvi hipoteke, sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

19.Zavezovalni pravni posel o ustanovitvi hipoteke iz 131. člena SPZ, iz katerega izhaja obveznost ustanovitve zastavne pravice, je zastavna pogodba.17 V obravnavani zadevi je to sporazum o zavarovanju terjatve iz potrošniške kreditne pogodbe. V njem zastavitelj soglaša, da se terjatev zavaruje z vknjižbo hipoteke na zastaviteljevi nepremičnini in da se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo in izpraznitev ter izročitev nepremičnine v enem mesecu po prodaji. Po drugem odstavku 142. člena SPZ se neposredna izvršljivost notarskega zapisa zaznamuje v zemljiški knjigi in učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.

20.Na podlagi prvega odstavka 128. člena SPZ lahko zastavna pravica nastane zgolj, če obstaja zavarovana terjatev.18 Gre za načelo postranskosti (akcesornosti), ki ga določa tudi drugi odstavek 270. člena OZ, po katerem s prenehanjem glavne obveznosti ugasnejo tudi zastavna pravica in druge stranske pravice.19 Je temeljna lastnost zastavne pravice (tudi hipoteke)20 kot stranske pravice, ki je odvisna od obstoja zavarovane terjatve kot glavne pravice. Odraža se tudi v 137. členu SPZ, na podlagi katerega hipoteka preneha, če preneha zavarovana terjatev. Hipoteka kot odvisna pravica torej ne more obstajati (in se prenašati) samostojno, temveč je glede nastanka, obsega, prenosa, poplačila in (drugega načina) prenehanja, vezana na zavarovano terjatev. Hipoteka ima torej svoj smisel le, če in dokler obstaja terjatev, ki je z njo zavarovana. Deli usodo terjatve, v zvezi s katero je nastala. Če terjatve (predmeta zavarovanja) ni, tudi ne obstaja zavarovanje terjatve. 21

21.Da je zastavna pravica kot stranska pravica podrejena zavarovani terjatvi kot glavni pravici ter da je načelo akcesornosti logična posledica temeljnega namena zastavne pravice, ki je v zavarovanju terjatve, je v svoji pretekli sodni praksi večkrat pojasnilo tudi Vrhovno sodišče.22 Po stališču ustavnosodne prakse sta hipoteka in po načelu akcesornosti z njo nujno povezana zavarovana denarna terjatev premoženjska celota, ki varuje človekovo pravico do zasebne lastnine v 33. členu Ustave. Povezanost hipoteke in denarne terjatve pomeni varstvo upnikove terjatve kot premoženjske pravice (pravnomočno ugotovljene, take, glede katere je postopek uveljavljanja še v teku in tudi take, ki jih upniki še niso uveljavljali v formaliziranem postopku) v razmerju do dolžnika določene izpolnitve.23 Obenem (po argumentu nasprotnega razlogovanja) nujno pomeni tudi varstvo lastninske pravice zastavnega dolžnika, kadar upnikova terjatev preneha oziroma sploh ne obstaja.24

22.Zaradi vezanosti (akcesornosti) hipoteke na obstoj zavarovane terjatve, ima ničnost pogodbe, iz katere izvira zavarovana terjatev (ali razveljavitev z učinkom za nazaj-ex tunc), za posledico neobstoj zavarovane terjatve in s tem materialnopravno neveljavno ustanovitev hipoteke. Vrhovno sodišče je tudi že pojasnilo, da če terjatve ni, bodisi ker sploh ni nastala, bodisi je naknadno prenehala, potem hipoteka kot zastavna pravica na nepremičnini zaradi vpisa v zemljiško knjigo sicer obstaja, vendar da gre za izvotljeno, izpraznjeno hipoteko, ki nima več ne vsebine ne smisla.25

23.Povedano natančneje: zaradi načela akcesornosti pomeni neveljavnost pogodbe, iz katere izvira zavarovana terjatev, neveljavnost zastavne pogodbe (sporazuma o zavarovanju denarne terjatve). Ta ima zaradi načela kavzalnosti (odvisnosti veljavnega razpolagalnega posla od veljavnega zavezovalnega pravnega posla) iz 131. člena SPZ, za posledico neveljavnost razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila za vpis hipoteke v zemljiško knjigo), s tem pa materialnopravno neveljavnost vpisa hipoteke v zemljiški knjigi. Materialnopravna neveljavnost hipoteke pomeni razlog oziroma pogoj za njen izbris po pravilih izbrisne tožbe iz 243. člena ZZK-1. Hipoteka namreč kot knjižna pravica na podlagi prvega odstavka 154. člena SPZ formalno preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige.26 Učinek ugotovitve ničnosti (neobstoja) terjatve na hipoteko torej ni samodejen, temveč ima v takem primeru zastavni dolžnik pravico zahtevati izbris hipoteke, ki materialno ne obstaja več.27 Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da je v primeru ničnosti pogodbe, iz katere je izvirala zavarovana terjatev, materialnopravno neveljaven vpis v zemljiško knjigo, zaradi česar s0 izpolnjeni pogoji za izbris po 243. členu ZZK-1. Situacijo je razlikovalo od naknadnega prenehanja terjatve, v kateri mora zastavni dolžnik zahtevati izbris hipoteke na podlagi drugega odstavka 154. člena ZZK-1.28

24.Vrhovno sodišče je tudi že pojasnilo, da slovenska pravna ureditev zaradi strogega načela akcesornosti ne predvideva možnosti prenosa že ustanovljene, vendar zaradi plačila ali drugega razloga izpraznjene hipoteke na novo terjatev oziroma možnosti zamenjave zavarovane terjatve, tako da bi se ohranila zastavna pravica, vezana na pogodbo, iz katere izhaja zavarovana terjatev29. To načelo velja na podlagi 449. člena Allgemeines Bürgerliches Gesetzbuch (Avstrijskega civilnega zakonika - ABGB) tudi v Avstriji. Podpira ga tudi sodna praksa avstrijskega vrhovnega sodišča.30 Glede raztezanja hipotekarnega zavarovanja na terjatev iz naslova obogatitve, nastale zaradi ničnosti (prvotno zavarovane) terjatve, sicer obstajajo nasprotujoča si stališča nemških pravnih teoretikov.31 Enoznačnega odgovora na to vprašanje ni najti v Bürgerliches Gesetzbuch (Nemški državljanski zakonik - v nadaljevanju BGB).32 Vendar je prevladujoče stališče, da lahko hipotekarno zavarovanje, določeno za prvotno terjatev, zajema tudi zahtevke iz naslova obogatitve (vračila) terjatve le, če je o tem jasna volja strank. Namesto tega pa lahko nastane lastniški zemljiški dolg.33 Na podlagi 1180. člena BGB je namreč terjatev mogoče ločiti od hipoteke in jo, z ali brez spremembe upnika, nadomestiti z drugo. Za to spremembo je potrebno soglasje upnika in lastnika ter nov vpis v zemljiško knjigo. Na podlagi 1198. člena BGB pa s pretvorbo hipoteke v zemljiški dolg preneha akcesorni odnos med terjatvijo in stvarno pravico. Soglasni prenos zastavne pravice na novo terjatev, ki ni presegal zneska vpisane zastavne pravice, je (podobno kot to ureja citirano veljavno nemško pravo), omogočal 469. člen Občega državljanskega zakonika (ODZ). Slovensko pravo takšnih določb ne pozna. Zato bi morala biti tedaj, ko zavarovanje terjatve iz naslova neupravičene obogatitve ni zajeto s pogodbo o zavarovanju terjatve iz kreditne pogodbe, za zavarovanje terjatve iz naslova neupravičene obogatitve sklenjena (nova) pogodba o zavarovanju, z vpisom (kondikcijske) terjatve v zemljiško knjigo.

25.Hipoteke torej ni mogoče uporabiti za zavarovanje drugih terjatev istega ali drugega hipotekarnega upnika.34 Povedano je tudi posledica načela določenosti (specialnosti) hipoteke, in sicer tako glede predmeta zavarovanja (nepremičnine), kot glede zavarovane terjatve. Zaradi zahteve po določenosti zavarovane terjatve, mora biti ta opredeljena, torej določena glede hipotekarnega upnika in glede lastnosti terjatve po nastanku in vsebini (po podlagi, višini in zapadlosti).35 Te podatke o terjatvi za vpis hipoteke v zemljiško knjigo zahtevajo določbe 16. člena ZZK-1.

Presoja konkretnega primera

26.V obravnavani zadevi so pravdne stranke v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa sklenile zastavno pogodbo - Sporazum o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu SPZ (SV ... z dne 22. 6. 2005, pod prilogo A 2 glavnega spisa). Ta vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo za vpis toženkine hipoteke na nepremičninah prve tožnice, kot razpolagalni pravni posel vpisa zastavne pravice (131. in 133. člen SPZ v zvezi z 49. in 13. členom SPZ) za zavarovanje denarne terjatve tožene stranke v višini 61.000.000,00 SIT s pripadki, z obrestno mero, ki je enaka šestmesečni CHF LIBOR, povečana za 2,75% z rokom vračila terjatve do 20 let oziroma takoj, če se izpolnijo pogoji iz 11. člena kreditne pogodbe.36

27.Zavarovana terjatev sicer lahko izvira iz pogodbenih in tudi nepogodbenih razmerij.37 Med slednje, ker gre za zakonsko predvideno posledico izpolnitve brez podlage oziroma pogodbene obveznosti (izpolnitve nedolga) sodijo tudi kondikcije. Terjatev, za katero toženka zatrjuje, da ji še ni prenehala, ker še ni bila poplačana, ni terjatev iz kreditne pogodbe. Te zaradi ničnosti kreditne pogodbe nima. Glede na pojasnjena materialnopravna izhodišča ima lahko ničnost kreditne pogodbe za posledico zgolj neveljavno ustanovitev zastavne pravice.38 Ker toženkina terjatev iz kreditne pogodbe, za zavarovanje katere je bila ustanovljena hipoteka, ne obstaja, zaradi načela akcesornosti torej tudi ne obstaja tej terjatvi prilegajoča se hipoteka. Toženkina morebitna kondikcijska terjatev na podlagi 87. člena OZ je po podlagi, višini in zapadlosti, drugačne narave od terjatve na podlagi kreditne pogodbe, zavarovane s hipoteko. Je druga (aliud) terjatev, katere obseg je še neznan in ga mora prvostopenjsko sodišče šele ugotoviti. Hipoteka se zaradi načela specialnosti (določenosti) zavarovane terjatve nanjo ne more raztezati. Toženka med postopkom (tudi ne v reviziji) ni zatrjevala, da je z ustanovljeno hipoteko obstajalo soglasje volj strank za zavarovanje morebitnih terjatev iz naslova obogatitve. Zato ima lahko toženka kot zastavna upnica zaradi ničnosti kreditne pogodbe, iz katere je izvirala zavarovana terjatev, na podlagi 87. člena OZ zoper tožnike le nezavarovano terjatev.39

28.Toženka je s sklicevanjem na sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 89/2015 z dne 27. 10. 2016 utemeljevala odstop drugostopenjskega sodišča s presojo o ničnosti hipoteke od presoje Vrhovnega sodišča v citirani zadevi. Vrhovno sodišče pojasnjuje, da ne gre za primerljivi zadevi. Iz citirane zadeve nedvoumno izhaja, da je v njej toženka zaradi neplačevanja obrokov kredita odstopila le od neizpolnjenega dela pogodbe. Pogodba je bila med strankama razvezana z učinkom za naprej - ex nunc). Zato so med strankama na podlagi podlagi 111. člena OZ v zvezi s 103. členom OZ nastopili učinki razvezane pogodbe. Namesto condictio indebiti, ki gre strankam nične pogodbe, ima dolžnik po pogodbi, od katere je ena od strank odstopila, ugovor condictio ob casusam finitam, s katerim nasprotuje terjatvam iz pogodbe po njeni razvezi.40 Toženka je v citirani zadevi obdržala del neplačane terjatve, ki je z uveljavitvijo odstopnega upravičenja (predčasno) dospel in za zavarovanje katerega je bila hipoteka ustanovljena. Za zavarovanje te (pred razvezo pogodbe nastale in torej obstoječe) terjatve je hipoteka (zaradi načela nedeljivosti) še vedno obstajala.

29.Zgoraj pojasnjeno situacijo je treba razlikovati od situacije v obravnavani zadevi, v kateri je bila na podlagi 24. člena v zvezi s 23. členom ZVPot ugotovljena ničnost kreditne pogodbe, zaradi česar terjatev, že ob sklenitvi njenega zavarovanja ni obstajala.41 Ničnost vselej učinkuje retroaktivno. Pogodba je torej neveljavna z učinkom za nazaj (ex tunc). Zaradi ničnosti nastopijo posledice iz 87. člena OZ. Smisel te določbe je (za razliko od situacije v zgoraj citirani zadevi, v kateri smisel pogodbe tudi po razvezi ostaja v njeni izpolnitvi) namreč v vzpostavitvi stanja, kot je bilo med strankama pred sklenitvijo pogodbe. Stranke ničnosti pogodbe se zato ne morejo sklicevati na pravila OZ o neizpolnitvi dvostranskih pogodb. Iz pojasnjenih razlogov toženkino naziranje o tem, da je drugostopenjsko sodišče odstopilo od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ni pravilno. Nasprotno, drugostopenjsko sodišče je s svojo odločitvijo ravnalo skladno z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča (in tudi Ustavnega sodišča) glede posledic akcesornosti zavarovanja in zavarovane terjatve.

Sklepno in odgovor na dopuščeno vprašanje

30.Nična kreditna pogodba, iz katere izvira zavarovana terjatev, ima za posledico neveljavno ustanovitev hipoteke. Zaradi učinkovanja načela akcesornosti je namreč ničen tudi sporazum o zavarovanju terjatve. Zaradi načela kavzalnosti, torej povezanosti zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla), pa je nično pogodbi pripadajoče zemljiškoknjižno dovolilo prve tožnice za vpis zastavne pravice toženke na nepremičninah v njeni lasti. Hipoteka pa se zaradi načela specialnosti zavarovane terjatve ne more raztezati na toženkino terjatev iz naslova kondikcijske posledice ničnosti kreditne pogodbe. Zato je materialnopravno neveljavna in so podani razlogi za njen izbris. S prenehanjem hipoteke je namreč prenehalo toženkino prednostno poplačilno upravičenje zavarovane terjatve iz vrednosti nepremičnin v lasti prve tožnice. Na drugi strani pa je prenehala obveznost prve tožnice kot zastaviteljice nepremičnin. Odpravi posledic pridobitve materialnopravno neveljavne vknjižbe (torej prenehanju hipoteke v formalnem smislu) je namenjena ureditev izbrisne tožbe po 2. točki prvega odstavka 243. člena ZZK-1, v zvezi s 1. točko drugega odstavka 243. člena ZZK-1. S prenehanjem hipoteke pa je na podlagi 92. člena ZZK-1 prenehal tudi učinek zaznambe neposredne izvršljivosti, vpisan pri tej hipoteki.

31.Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje se iz pojasnjenih razlogov glasi pritrdilno. Drugostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da je zaradi ničnosti kreditne pogodbe in s tem pogodbe o ustanovitvi hipotekarnega zavarovanja, podan tudi zakonski razlog neveljavnosti za izbris hipoteke iz zemljiške knjige po 2. točki prvega odstavka v zvezi s 1. točko drugega odstavka 243. člena ZZK-1 ter izbris zaznambe neposredne izvršljivosti notarskega zapisa, vpisan pri hipoteki. S svojo presojo je zadostilo tudi zahtevam SEU glede zagotavljanja učinkov ničnosti pogodbe zaradi nepoštenega pogodbenega pogoja v korist tožnikov kot potrošnikov.

32.Ker toženkini zatrjevani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče toženkino revizijo v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo.

33.Revizijsko sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo z večino. Proti odločitvi je glasoval sodnik mag. Matej Čujovič, ki je napovedal ločeno mnenje (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

34.O stroških revizijskega odgovora je sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in določb Odvetniške tarife (. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP. Toženka z revizijo ni uspela zato nosi svoje stroške revizijskega postopka. Tožnikom pa je dolžna povrniti njihove stroške za odgovor na revizijo, povečane za 10% vrednosti storitve za 2. in 3. stranko, materialne stroške in 22% DDV, ki znašajo 2.403 EUR.

Glej Tratnik, Matjaž v: Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, Uradni list RS, pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana, 2016, str. 737. Glej tudi Tratnik, Matjaž, Zastavna pravica, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, GV Založba; Ljubljana, 2022, str. 83. Glej: Plavšak, Nina, Vrenčur, Renato, Zastavna pravica, Zbirka sodobno stvarno pravo, Planet GV, Ljubljana 2018, str. 49. Primerjaj: 9. točko sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 205/2012 z dne 23. 10. 2014 in sodbo v zadevi II Ips 263/2004 z dne 22. 9. 2005. Z izjemno ureditve maksimalne hipoteke iz 146. člena SPZ, ki varuje celotno upniško dolžniško razmerje do najvišje določenega zneska. Glej: Tratnik, Matjaž v: Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, Uradni list RS, pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana, 2016, str. 750-751, 756. Glej tudi: Tratnik, Matjaž, Zastavna pravica, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, GV Založba; Ljubljana, 2022, str. 38-41 in 68-69. Glej še: Vrenčur, Renato, Priročnik za prakso, Inštitut za nepremičninsko pravo Maribor, januar 2020, str. 13, 14, 113. Glej npr. sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 263/2004 z dne 22. 9. 2005, sklep Vrhovnega sodišča II Ips 421/2007 z dne 27. 9. 2007 in sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 48/2012 z dne 11. 4. 2012. Smiselno glej 11.-12. točko odločbe Ustavnega sodišča U-I-47/15-8 z dne 24. 9. 2015 ter 12. točko odločbe Ustavnega sodišča Up-179/12 z dne 16. 9. 2014 z dne 16. 9. 2014. Smiselno primerjaj: Tratnik, Matjaž, Zastavna pravica, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, GV Založba; Ljubljana, 2022, str. 38. Glej sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 48/2012 z dne 11. 4. 2012. Smiselno glej: Tratnik, Matjaž, Zastavna pravica, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, GV Založba; Ljubljana, 2022, str. 44, 83-84 in 128-129. Smiselno primerjaj sklep Vrhovnega sodišča II Ips 421/2007 z dne 27. 9. 2007. Glej tudi: Tratnik, Matjaž, Zastavna pravica, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, GV Založba; Ljubljana, 2022, str. 132 ter Tratnik, Matjaž, Stvarnopravni zakonik z uvodnimi pojasnili, 2. dopolnjena izdaja,Uradni list RS, Ljubljana, 2010, str. 171. Glej sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 94/2015 z dne 24. 1. 2017. Glej sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 48/2012 z dne 11. 4. 2012. Glej npr. odločbo Vrhovnega sodišča Republike Avstrije OGH 9 Ob 65/16y z dne 26. 1. 2017 - RS0011343). Ne podpirajo samodejne možnosti prenosa: Klaas, Kreditsicherung und Rückgewährschulden, 1971, 46 f.; Baur/Stürner SachenR, str. 37 Rn. 48; Westermann/Gursky/Eickmann SachenR § 94 Rn. 14; Soergel/Konzen Rn. 15; Rimmelspacher/Stürner Kreditsicherungs R, 3. Aufl. 2017, str. 15 Rn. 84 ff.; Wilhelm Sachen R Rn. 1588; BeckOGK/Kern Rn. 85.3 f. Nasprotno mnenje: RG JW 1911, 653 (654); OLG Hamm JW 1934, 1865; Wolff/Raiser Sachen R, str. 132 I 1; Staudinger/ Wolfsteiner, 2019, Rn. 26: Erman/Wenzel, str. 1163 Rn. 8: Planck/Strecker, str. 1163 Anm, 3b: Heck SachenR, str. 84 II 4, IV; Klinkhammer/Rancke JuS 1973, 665 (666); Büdenbender JuS 1996, 665 (667); Lieder/Selentin JuS 2017, 1052 (1053); Hertelt/Athie JuS 2021, 1007 (1008). Münchener Kommentar zum Bürgerlichen Gesetzbuch, Band 8, Sachenrecht (§§ 854-1296), WEG · ErbbauRG, 9. Auflage, Verlag C. H. Beck, München 2023, opomba št. 206 na str. 2543. Povzeto po komentarju iz tč. 1, tam op. 207 na s. 2543. BGH NJW 1968, 1134; OLG Schleswig ZIP 1982, 160; aA Staudinger/ Wolfsteiner, 2019, Rn. 26. Glej tudi: Prof. Dr. Jan Lieder, LL. M. (Harvard), und Wiss. Mitarbeiter Philipp Selentin: Die forderungslose Hypothek, JuS 2017, Beck online. Hipoteke torej ni mogoče uporabiti za zavarovanje drugih terjatev istega ali drugega hipotekarnega upnika.34 Povedano je tudi posledica načela določenosti (specialnosti) hipoteke, in sicer tako glede predmeta zavarovanja (nepremičnine), kot glede zavarovane terjatve. Zaradi zahteve po določenosti zavarovane terjatve, mora biti ta opredeljena, torej določena glede hipotekarnega upnika in glede lastnosti terjatve po nastanku in vsebini (po podlagi, višini in zapadlosti).35 Glej Tratnik, Matjaž, Zastavna pravica, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, GV Založba; Ljubljana, 2022, str. 34-35, 39 ter 78-80. Glej tudi Tratnik, Matjaž v: Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, Uradni list RS, pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana, 2016, str. 754-755. Glej II. točko izreka sodbe sodišča druge stopnje. Glej Tratnik, Matjaž, Zastavna pravica, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, GV Založba; Ljubljana, 2022, str. 79. Primerjaj: Glej Tratnik, Matjaž, Zastavna pravica, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, GV Založba; Ljubljana, 2022, str. 54. Smiselno primerjaj: Tratnik, Matjaž, Zastavna pravica, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, GV Založba; Ljubljana, 2022, str. 84. Glej Polajnar Pavčnik, Ada v: Obligacijski zakonik s komentarjem, splošni del, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2003, str, 46. Primerjaj: Vrenčur, Renato, Hipoteka, Priročnik za sodno prakso, Inštitut za nepremičninsko pravo Maribor, januar 2020, str. 14, 114-115.

********************************************

ODKLONILNO LOČENO MNENJE VRHOVNEGA SODNIKA MAG. MATEJA ČUJOVIČA

Povezava na PDF dokument

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 87, 270 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 128, 131, 137, 138, 142, 154, 154/1 Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 92, 243, 243/1, 243/1-2, 243, 243/2, 243/2-1 Zakon o potrošniških kreditih (2000) - ZPotK - člen 2, 7a Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 33 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 378

Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah - člen 6, 7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.