Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je v obravnavani zadevi tožila zaradi ugotovitve, da je na podlagi priposestvovanja lastnica nepremičnine parc. št. 274/109, k. o. ... (sporna nepremičnina), pri kateri je v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica v korist toženke.

2. Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da je tožnica lastnica sporne nepremičnine na podlagi priposestvovanja. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Zoper takšno odločitev vlaga toženka predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj: - „Ali je materialnopravno pravilna presoja, da tožnici v konkretnem primeru ni bilo treba dokazati zakonitosti posesti? - Ali je sodišče v konkretnem primeru napačno uporabilo določila o priposestvovanju lastninske pravice in glede teka priposestvovalne dobe od leta 1909 dalje ter obstoja dobrovernosti posesti tožnice in njenih pravnih prednikov ter odločilo pri tem v nasprotju s trditveno podlago pravdnih strank, predvsem tožeče stranke ter s tem kršilo 212. člen ZPP, materialno procesno vodstvo in načelo kontradiktornosti iz 7. člena ZPP, pa je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, ter je zato storjena bistvena kršitev določb postopka iz 1. odst. 339. člena ZPP? - Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede dobre vere tožeče stranke in njenih pravnih prednikov? - Ali je sodišče zmotno ugotovilo pravne prednike tožeče stranke in stvarno legitimacijo tožeče stranke ter njeno dobroverno posest na celotni nepremičnini in je pri tem odločilo v nasprotju s trditveno podlago pravdnih strank, predvsem tožeče stranke ter v nasprotju s sklepom o dedovanju po pokojni A. A. st., ter s tem kršilo 212. člen ZPP, materialno procesno vodstvo in načelo kontradiktornosti iz 7. člena ZPP, pa je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, ter je zato storjena bistvena kršitev določb postopka iz 1. odst. 339. člena ZPP in pa kršitev določb postopka iz 15. točke 2. odst. 339. člena ZPP? - Ali lahko sodišče temelji oz. ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno temeljilo svojo odločitev o dobrovernosti posesti tožnice in posledično o priposestvovanju lastninske pravice na celotni nepremičnini na odločitvi, da je tožnica lastnica sosednje nepremičnine parc. št. 274/13 k. o. ..., ki jo je pridobila polovico po materi in polovico po očetu, za katerega v postopku ni bilo zatrjevano, da je bil kot tožničin pravni prednik dobroverni posestnik predmetne nepremičnine niti sosednje nepremičnine in da sta nepremičnini parc. št. 274/13 in parc. št. 274/109 k. o. ... zaokrožena celota, in da so jo tožnica in njeni pravni predniki nemoteno obdelovali in posedovali, ali je takšna odločitev sodišča v predmetnem postopku samovoljna, v nasprotju s trditveno podlago strank in v nasprotju z izvedenimi dokazi?“

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).