Jedro

Preživnina je določena za vsakega mladoletnega otroka posebej, pri čemer sta preživninska upravičenca formalna in navadna sospornika, zato je treba vrednost spornega predmeta bodočih dajatev izračunati za vsakega od njiju ločeno.

Revizija se dopusti glede določitve stikov tožnika z otrokoma med prazniki, poletnimi in zimskimi dopusti ter glede nadomestnih stikov odpadlega stika v primeru bolezni otrok in predložitve potrdila o zdravstvenem stanju otroka v takem primeru.

Izrek

I. Predlog se v delu, s katerim izpodbija odločitev o določitvi preživnine, zavrže. II. Revizija se dopusti glede določitve stikov tožnika z otrokoma med prazniki, poletnimi in zimskimi dopusti ter glede nadomestnih stikov v primeru bolezni otrok in predložitve potrdila o zdravstvenem stanju otroka v takem primeru.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank ter njuni hčerki L. in L. dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo materi. Stike med očetom in hčerkama je določilo tako, da bodo ti za obe hčerki potekali vsak torek in četrtek od 15.30 do 18.30 ure in vsako četrto nedeljo v mesecu od 9.00 do 17.00 ure. Določilo je še stike med očetom in L. vsak prvi in tretji vikend v mesecu, vsakič od sobote od 9.00 ure do nedelje do 14. ure. Pri izvrševanju stikov oče prevzame hčerki pred njunim stanovanjem, pri njunem prevzemu in predaji sodelujeta le njuna starša. V primeru bolezni stik odpade le v primeru, če tako odloči oče. V drugačnem zaporedju ali drugačnem obsegu potekajo stiki, če se starša dogovorita. Glede preživninske obveznosti je odločilo, da je tožnik za obdobje od 28. 5. 2013 do 31. 10. 2013 dolžan za L. plačevati preživnino v višini 80,00 EUR mesečno, za L. pa v višini 70,00 EUR mesečno. Pri poplačilu do pravnomočnosti je treba upoštevati že plačano preživnino v znesku 150,00 EUR mesečno od 10. 3. 2013 do 10. 6. 2013. Od 1. 11. 2013 dalje je dolžan plačevati za L. 160,00 EUR mesečno, za L. pa 140,00 EUR mesečno.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama pravdnih strank delno ugodilo in prvostopenjsko odločbo spremenilo tako, da je stike med tožnikom in hčerkama določilo tako, da bodo ti potekali vsak torek in četrtek od 15.30 do 18.30 ure in vsak četrti vikend v mesecu, vsakič od sobote od 9.00 ure do nedelje 17.00 ure. Oče prevzame hčerki pred vhodom bloka njunega stanovanja in ju po končanem stiku vrne, pri njunem prevzemu in predaji sta navzoča starša otrok. Če sta hčerki bolni, stik odpade. V drugačnem zaporedju ali v drugačnem obsegu potekajo stiki, če se starša hčera tako dogovorita. Sicer je pritožbi zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije in Vrhovnemu sodišču predlagal, da revizijo dopusti glede vprašanj: - ali pravica otrok do stikov z obema staršema (106. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – v nadaljevanju ZZZDR), kadar stiki za otroke niso psihična obremenitev, pomeni pravico do določitve enakomernega mesečnega obsega stikov otrok z obema staršema, torej tudi za čas preživljanja vikendov; - ali je treba za zagotovitev stikov otrok s starši v skladu z 106. členom ZZZDR v sodnih odločbah konkretno določiti tudi stike med prazniki in poletnimi ter zimskimi dopusti; - ali je za zagotovitev pravice otrok do stikov z obema staršema (106. člen ZZZDR) v primeru odpadlega stika zaradi bolezni treba določiti nadomestne stike in za primer odpadlega stika zaradi bolezni določiti predložitev potrdila o zdravstvenem stanju tistemu od staršev, ki ima pravico do stika; - ali je treba v primeru določitve preživnine v skladu s 125. členom ZZZDR upoštevati pridobitne zmožnosti obeh staršev ali samo starša, ki mu je naloženo plačilo preživnine oziroma ali je treba pri določitvi preživnine upoštevati preživljalsko dolžnost in pridobitno sposobnost starša, kateremu je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo (prvi odstavek 103. člena ZZZDR)?

4. Predlagatelj je prvo postavljeno pravno vprašanje utemeljil s tem, da so stiki matere in očeta neenakomerno določeni, saj so očetu določeni le en vikend v mesecu, medtem ko materi ostanejo trije. Takšna odločitev odstopa od sodne prakse sodišč prve stopnje pri določanju stikov. Določitev stikov nižjih sodišč ni v korist otrok.

5. V zvezi z drugim pravnim vprašanjem je predlagatelj navedel, da bi v skladu s prvim odstavkom 106. člena ZZZDR morali biti stiki določeni tudi v času dopustov in praznikov. Sodišče druge stopnje je sicer pojasnilo, da določitev v tem času ni potrebna in da se starša lahko o tem dogovorita, vendar iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da dogovori med staršema niso možni. Ohlapno določeni stiki so možni v primeru, če sta starša zmožna medsebojnega komuniciranja, sicer morajo biti stiki določeni natančno in jasno tako, da jih je možno izvrševati.(1) Sodne prakse Vrhovnega sodišča o tem ni, sodna praksa višjih sodišč pa je neenotna.(2)

6. Postavitev tretjega pravnega vprašanja je predlagatelj obrazložil s tem, da sodišče ni odločilo, ali se v primeru, da stiki zaradi bolezni otroka odpadejo, določijo nadomestni stiki, kakor tudi ne, ali je mati dolžna bolezen izkazati z zdravniškim potrdilom. Odločitev o stikih je s tem enostransko prepuščena materi, ki samostojno odloča, ali bo že v primeru prehlada otrok tožniku odvzela možnost do stikov. Pediatrinja je namreč zavzela stališče, da oče ne more dobiti podatkov o otrokovem zdravstvenem stanju, enako velja v vrtcu. Sodne prakse Vrhovnega sodišča o tem ni, sodna praksa višjih sodišč pa je neenotna.(3)

7. V zvezi s četrtim pravnim vprašanjem predlagatelj meni, da ZZZDR v 129. členu določa, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in glede na zmožnosti zavezanca. Sodišče neupravičeno ni upoštevalo pridobitne zmožnosti toženke in očetu določilo nesorazmerno velik del plačila preživnine. Sodna praksa(4) je zavzela stališče, da mora sodišče po ugotovitvi stroškov za kritje življenjskih potreb in ugotovitvi, kolikšen del teh je krit z otrokovimi lastnimi prejemki, ugotoviti, kolikšen del stroškov za kritje otrokovih potreb gre v breme njegovih staršev. To breme sodišče porazdeli med oba starša glede na njune pridobitne zmožnosti.

8. Predlog je v delu, kjer izpodbija odločitev o določitvi preživnine, nedovoljen.

9. Predlagatelj je vrednost revizijsko izpodbijanega dela odločitve o preživninah opredelil na 6.000,00 EUR, in sicer kot seštevek mesečnih dajatev v višini 100,00 EUR za pet let. Gre za bodoče dajatve, za katere 40. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da se vrednost spornega predmeta izračuna kot vsota dajatev, ki se bodo natekle v obdobju petih let. Preživnina je določena za vsakega mladoletnega otroka posebej, pri čemer sta preživninska upravičenca formalna in navadna sospornika, zato je treba vrednost spornega predmeta bodočih dajatev izračunati za vsakega od njiju ločeno.(5) Tožnik je opredelil sporni znesek preživnin na 100,00 EUR mesečno za obe hčerki skupaj, iz česar ni razvidno, v kolikšnem delu izpodbija odločitev o preživnini za vsako izmed njiju. Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da gre za nediferencirano navedbo vrednosti spornega predmeta, ki po ustaljeni sodni praksi(6) tega sodišča ne zadošča. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena. Takšen nedovoljen predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot nedovoljena revizija, zato ga je v tem delu zavrglo (primerjaj 377. člen ZPP).

10. Sicer je Vrhovno sodišče ocenilo, da je glede opredeljenega pravnega vprašanja v II. točki izreka tega sklepa, v zvezi z izpodbijano odločitvijo glede stikov med tožnikom in hčerkama, izpolnjen pogoj za dopustitev revizije (prvi odstavek 367.a člena ZPP), zato je revizijo v tem delu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

Op. št. (1): Sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1490/2013 z dne 19. 6. 2013. Op.št. (2): Stiki so natančno določeni na primer v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1229/2013 z dne 8. 5. 2013; v sodbi in sklepu Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1490/2013 z dne 19. 6. 2013 obstaja navodilo, da se morajo natančno določiti; v sodbi Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2496/2009 z dne 29. 7. 2009 so stiki določeni ohlapno.

Op. št. (3): V izpodbijani odločbi nadomestni stiki niso določeni; v sodbi in sklepu Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 128/2013 z dne 6. 3. 2013 pa so določeni nadomestni stiki za primer odpadlega stika zaradi bolezni.

Op. št. (4): Sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 3767/2009 z dne 16. 12. 2009. Op. št. (5): Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 236/2012 z dne 18. 10. 2012. Op. št. (6): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 346/2006 z dne 13. 7. 2006, II Ips 472/2005 z dne 14. 6. 2007 in II Ips 223/2006 z dne 19. 6. 2008.