Jedro

Drugi odstavek 292. člena ZUP določa, da lahko pritožbo v upravno-izvršilnem postopku vloži poleg upravičenca in zavezanca še vsakdo drug, v katere pravice in pravne koristi posega izvršba. Toda izvršba v obravnavanem primeru teče zoper investitorja in tožnika nimata v tej izvršbi nobene obveznosti in se tudi ne posega v njune pravne koristi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 22. 10. 2002. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper sklep urbanistične inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote ... z dne 23. 9. 2002. Z navedenim sklepom je organ prve stopnje zavrgel predlog tožnikov za odlog izvršbe, dovoljene s sklepom o dovolitvi izvršbe urbanistične inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote ... z dne 4. 8. 2002, zoper zavezanca C.C. 2. Sodišče prve stopnje se strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi za njeno odločitev. Sklicuje se na določbo tretjega odstavka 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, po katerem lahko predlagata odložitev upravne izvršbe le zavezanec ali upravičenec. Tožnika takšnega statusa nimata.

3. Tožnika v reviziji (prej pritožbi) uveljavljata vse pritožbene razloge. Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Zatrjujeta, da sta bila upravičena predlagati odlog izvršbe. Sta namreč lastnika zemljišča, na katerem je potrebno opraviti izvršbo. Predhodno je namreč treba rešiti vprašanje, kdo je lastnik sporne nepremičnine, in ne samo, kdo je investitor. Sklicujeta se tudi na sodbo Okrajnega sodišča v Radovljici, opr. št. P 125/2002 z dne 14. 10. 2002, iz katere prav tako izhaja, da sta lastnika parcele, na kateri je dovoljena izvršba.

4. Odgovori na revizijo (prej pritožbo) niso bili vloženi.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče odloča o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča po določbah ZUS-1. Na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se pritožbe, vložene pred uveljavitvijo tega zakona, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo kot pravočasne in dovoljene revizije. Ker je pritožba zoper izpodbijano sodbo vložena pred 1. 1. 2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

8. Revizijsko sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je bila vloga tožnikov za odlog izvršbe pravilno zavržena. Glede na določbo 293. člena ZUP tožnika ne moreta biti predlagatelja odloga upravne izvršbe. V obravnavanem primeru tožnika nista zavezanca za izvršbo. To je druga fizična oseba - B.B. kot investitor nelegalne gradnje. Prav tako v tem delu postopka nista upravičenca, ker je to lahko samo tista fizična ali pravna oseba, o katere pravici ali pravni koristi se je odločalo z upravno odločbo, ki se izvršuje.

9. Takšna razlaga ima oporo tudi v drugem odstavku 292. člena ZUP, ki določa, da lahko pritožbo v upravno-izvršilnem postopku vloži poleg upravičenca in zavezanca še vsakdo drug, v katere pravice in pravne koristi posega izvršba. Toda izvršba v obravnavanem primeru teče zoper investitorja C.C. in tožnika nimata v tej izvršbi nobene obveznosti in se tudi ne posega v njune pravne koristi. Če pa bo na njunem zemljišču povzročena škoda (kot to zatrjujeta), to ne more biti stvar tega postopka. Ker tožnika tako tudi po presoji pritožbenega sodišča nista izkazala statusa stranke izvršilnega postopka, tudi ni bilo podlage, da bi lahko predlagala odlog upravne izvršbe.

10. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.