Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: - ali je pripadnik Slovenske vojske upravičen do dodatka za stalnost, dodatka za delovno dobo, dodatka zaradi omejitve pravice do stavke in dodatka za magisterij v času, ko opravlja vojaško službo v tujini.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: - ali je pripadnik Slovenske vojske upravičen do dodatka za stalnost, dodatka za delovno dobo, dodatka zaradi omejitve pravice do stavke in dodatka za magisterij v času, ko opravlja vojaško službo v tujini.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo delno nezakonitost odločbe tožene stranke z dne 27.8.2008 in jo v 3. točki spremenilo tako, da je višino dodatka za nevarne naloge določilo v znesku 750 EUR ter tožniku priznalo še položajni dodatek v višini 500 EUR. Toženi stranki je naložilo, da tožniku obračuna in izplača razliko v plači s priznanimi dodatki od 28.8. 2008 do 7. 9. 2009, zavrnilo pa je višji oz. drugačen zahtevek za priznanje in plačilo višjega dodatka za nevarne naloge ter priznanje ostalih dodatkov, in sicer dodatka za stalnost, dodatka za delovno dobo, dodatka za omejitev pravice do stavke in dodatka za magisterij. S sklepom je ustavilo postopek v delu zahtevka za obračun in izplačilo dodatkov za stalnost in delovno dobo (v višini razlike med 0,5% in 0,33%) ter zavrglo tožbo v delu zahtevka za ugotovitev nezakonitosti odločbe tožene stranke z dne 13. 10. 2008. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje.

3. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije tožnik izpostavlja dve vprašanji: - ali je pripadnik Slovenske vojske (v nadaljevanju: SV) upravičen do dodatka na stalnost, dodatka za delovno dobo, dodatka zaradi omejitve pravice do stavke in dodatka za magisterij v času, ko opravlja vojaško službo v tujini. Meni, da z Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov SV pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, upoštevajoč ZVRS, ni mogoče odvzeti zagotovljenih pravic s KPJS, ZDR in ZObr. Z Uredbo je imela Vlada RS pravico le podrobneje urediti in razčleniti v zakonu in v drugih aktih Državnega zbora določena razmerja, ne pa omejiti pravice, ki gredo pripadnikom SV po zakonu in kolektivni pogodbi. Glede dodatka za delovno dobo navaja, da je ta določen že v ZDR, natančneje pa v KPJS. ZObr, ki tega dodatka ne ureja, ni mogoče šteti za poseben zakon. Omenja tudi sodbo Sodišča EU, ki je v zadevi Williams proti British Airways odločilo, da delavec ob začasni premestitvi ohrani dodatke, ki so vezani na delavčev poklicni in osebni status. Sporni dodatki so bili – čeprav ne plačani – celo obračunani pri dohodnini. Veliko število pripadnikov SV je v enakem položaju, kar kaže na pomembnost pravnega vprašanja, o katerem prakse Vrhovnega sodišča še ni; - ali je pripadnik SV do dodatka za nevarne naloge za nadzor množic upravičen le, če nadzor množic na misiji dejansko izvaja, ali zadošča že pripravljenost, opremljenost in usposobljenost za opravljanje tega nadzora. Meni, da dodatek ne more biti odvisen od tega, ali se nadzor dejansko izvaja, saj mora biti pripadnik SV, ki je v bojni skupini – tožnik je bil v bojni skupini, ki se je usposabljala na podlagi ukaza za delovanje v Sloveniji, Nemčiji in na Kosovu – neprestano v pripravljenosti za delovanje in opremljen za potrebe izvajanja nadzora množic. V zvezi s tem tudi navaja, da plačilo ni odvisno od dokončne odločbe tožene stranke, temveč predvsem dejanske pripravljenosti na izvajanje določenih nalog (plačilo za dejansko opravljeno delo).

4. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena ZPP dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena istega zakona). Glede drugega vprašanja, ki se nanaša na priznanje višjega dodatka za nevarne naloge od že priznanega, pa Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije, zaradi česar revizije o tem vprašanju ni dopustilo (drugi odstavek 367.c člen ZPP).