Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri dokaznem predlogu z vpogledom v drug spis mora stranka sama določno navesti, katero listino naj sodišče vpogleda, kaj s tem dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka.
Revizija se zavrne.
Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o nalogu za izpraznitev poslovnega prostora Okrajnega sodišča v Ljutomeru, opr. št. Pl 2/2004 z dne 21. 4. 2004 ostane v veljavi tako, da je toženec dolžen v roku 15 dni izprazniti poslovne prostore v Ljutomeru, ..., ki jih zaseda na podlagi najemne pogodbe, sklenjene s tožnico z dne 9. 10. 2002. Odločilo je tudi o pravdnih stroških.
Pritožbeno sodišče je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Sodbo pritožbenega sodišča toženec zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava izpodbija z revizijo. Navaja, da bi morali nižji sodišči uporabiti določilo 592. člena Obligacijskega zakonika (Ur. list RS, št. 83/01 in nasl., v nadaljevanju OZ) ter upoštevati stvarne napake, ki so nastale v zvezi z investicijami in nastankom solastnine. Opozarja, da je predlagal vpogled v spis Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. P 431/03, vendar pa nižji sodišči predlaganega dokaza nista izvedli.
Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki nanjo ni odgovorila.
Revizija ni utemeljena.
Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da sta tožnica kot najemodajalka in toženec kot najemnik dne 9. 10. 2002 sklenila najemno pogodbo za poslovni prostor v Ljutomeru za določen čas, in sicer do 30. 11. 2002. Ker je toženec pravočasno opravil dogovorjena adaptacijskega dela, je bila najemna pogodba podaljšana do 30. 5. 2003. Toženec prostore še vedno uporablja, najemnine pa ne plačuje. Prodajna pogodba za predmet najema ni bila sklenjena. Tožnica je dne 19. 4. 2004 pri Okrajnem sodišču v Ljutomeru vložila predlog za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora.
Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Odločitev nižjih sodišč ima podlago v določilih 24. in 26. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, Uradni list SRS, št. 18/74 in Uradni list RS, št. 102/2002, v nadaljevanju ZPSPP). Najemna pogodba, sklenjena za nedoločen čas, preneha z odpovedjo, po preteku odpovednega roka, ki ne sme biti krajši od enega leta. Pogodba o najemu poslovnih prostorov se odpoveduje sodno. Revizijske navedbe glede uporabe določila 592. člena OZ, ki ureja odgovornost zakupodajalca za stvarne napake v zakup dane stvari, niso utemeljene, saj toženec trditev, da ima konkretni poslovni prostor stvarne napake, ni podal. Navedbe, da naj bi toženec pridobil stvarno pravico na nepremičnini, so bile postavljene prepozno, in sicer šele v pritožbi (286. in 337. člen ZPP), zato revizijski očitki v tej smeri (torej, da naj bi na predmetu najema obstajala "pravna napaka" itd.) ne morejo biti upoštevni. Revident tudi nima prav, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti dokaz z vpogledom v spis Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. P 431/03. Pri dokaznem predlogu z vpogledom v drug spis mora stranka sama določno navesti, katero listino naj sodišče vpogleda, kaj s tem dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka. Temu toženec ni zadostil, saj dokaznega predloga ni ustrezno substanciral. Odsotnosti strankine aktivnosti pa ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.(1) Pri tem revizijsko sodišče še dodaja, da toženec ni predlagal izvedbe omenjenega dokaza v zvezi s trditvami o pridobitvi stvarne pravice na predmetu najema, kot to sedaj navaja v reviziji, temveč v zvezi s trditvami, da je v prostor vložil svoja sredstva in da se ne protivi plačilu eventualne odmene zaradi tožničine nemožnosti uporabe teh prostorov (glej list. št. 24), kar pa v konkretnem primeru niso bila pravnorelevantna dejstva. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in z njo tudi predlagano povrnitev revizijskih stroškov.
.Op. št. (1): Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 231/2003 .