Jedro

Ponudba tudi z vidika prejšnje zaposlitve ustrezne nove zaposlitve niti v smislu določb 88. člena in ne določb 90. člena ZDR ni pogoj za samo zakonitost odpovedi, so pa od ustreznosti ponudbe nove zaposlitve, ki jo delavec odkloni, lahko odvisne njegove druge pravice iz naslova odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožniku podala tožena stranka dne 22. 10. 2007. Hkrati je zavrnilo zahtevek za vrnitev tožnika na delo in vpis delovne dobe v delovno knjižico in za priznanje pravic iz delovnega razmerja za čas njegovega nezakonitega prenehanja, vključno s plačilom nadomestila plače. Presodilo je, da je bil zaradi reorganizacije in ukinitve tožnikovega delovnega mesta pomočnika glavnega direktorja za proizvodno in storitveno področje podan utemeljen poslovni razlog, da je bila odpoved podana znotraj 30-dnevnega subjektivnega roka od uveljavitve novega akta o sistemizaciji z dne 27. 9. 2007 in da je bila ob odpovedi ponudena sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za drugo novo ustanovljeno delovno mesto, ki je sicer ustrezalo tožnikovi strokovni izobrazbi, ne pa tudi stopnji zahtevnosti delovnega mesta, na katerem je bil tožnik zaposlen pred sporno odpovedjo, s tem, da je tožnik podpis nove pogodbe o zaposlitvi odklonil. 2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (razen glede vpisa delovne dobe v delovno knjižico za čas od 7. 12. 2007 do 7. 6. 2008, ker je bil ta del zahtevka pravnomočno zavrnjen že v prvem postopku pred sodiščem prve stopnje).

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tožena stranka za nastanek poslovnega razloga, to je formalno ukinitev njegovega delovnega mesta pomočnika glavnega direktorja, zvedela najkasneje ob sprejemu novega akta o sistemizaciji dne 19. 9. 2007 in ne šele ob njegovi uveljavitvi na podlagi javne objave dne 27. 9. 2007 in bi moralo zato sodišče upoštevati, da je bila sporna odpoved dne 22. 10. 2007 podana po izteku 30-dnevnega subjektivnega roka. Poleg tega bi moralo sodišče ugotoviti nezakonitost odpovedi glede na ugotovitev, da je tožena stranka tožniku ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, za katero se je zahtevala nižja stopnja strokovne izobrazbe od izobrazbe, ki se je zahtevala za tožnikovo dotedanje delovno mesto. Pogodbe za neustrezno zaposlitev tožnik utemeljeno ni podpisal in ga zato v nobenem primeru ne bi smele doleteti neugodne posledice, ki so se kazale v izgubi pravice do odpravnine in pravic za čas brezposelnosti. Sodišče je tudi neutemeljeno ugotovilo obstoj utemeljenega poslovnega razloga, saj so bile dejanske spremembe v organizaciji dela, ki so bile vsebovane v novem aktu o sistemizaciji, izvedene že pred tožnikovo zaposlitvijo v letu 2006 in na podlagi novega akta o sistemizaciji ni prišlo do nobenih dodatnih vsebinskih sprememb. Zato bi moralo sodišče upoštevati ozadje, zaradi katerega je dejansko prišlo do sporne odpovedi, do katerega pa se sodišče v bistvu sploh ni opredelilo oziroma ga je štelo za nebistvenega. Tožnikovo delo je neutemeljeno prevzel D. Č., glede tožnikovih pooblastil celo pred njegovo zaposlitvijo. Tako je bil tožnik opredeljen kot presežni delavec zgolj formalno, čeprav potreba po njegovem delu ni prenehala, kot kazen za njegovo samostojno kupovanje delnic družbe.

4. V odgovoru je tožena stranka prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožnik bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v reviziji ni določno navedel in obrazložil. Zato z vidika tega revizijskega razloga sodišče izpodbijane sodbe ni moglo preizkušati.

8. Sodišče je utemeljeno štelo, da je v tem primeru prišlo do nastanka poslovnega razloga, na podlagi katerega je bilo mogoče izvesti ustrezne kadrovske prilagoditve, šele z opredelitvijo novih organizacijskih rešitev v aktu o sistemizaciji oziroma z uveljavitvijo tega akta. V takem primeru tudi subjektivni rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz takratnega petega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) ni mogel začeti teči pred nastankom razloga za odpoved, to je pred uveljavitvijo novega akta o sistemizaciji. Zato je sodišče utemeljeno presodilo, da je bila sporna odpoved dne 22. 10. 2007 podana pravočasno.

9. Dejstvo, da ni obstajala identiteta med formalno opredelitvijo delovnega mesta pomočnika glavnega direktorja za proizvodno in storitveno področje, za katero je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in novo sistemiziranim delovnim mestom direktorja področja operative, tožnik tudi v reviziji ni zanikal. Sodišče je ugotovilo, da je novo sistemizirano delovno mesto direktorja področja operative zajemalo tudi del opravil, ki jih je dotlej dejansko opravljal tožnik. Ne glede na to, pa je utemeljeno ugotovilo obstoj poslovnega razloga, saj je opravljanje dela na novo sistemiziranem delovnem mestu očitno pomenilo prenehanje potreb po opravljanju dela na delovnem mestu pomočnika glavnega direktorja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto. Poleg naziva in nekaterih vsebinskih opredelitev so se konec koncev v primerjavi z delovnim mestom pomočnik glavnega direktorja na delovnem mestu direktorja operative spremenili tudi pogoji za opravljanje del iz zahtevane VIII. stopnje na le VII. stopnjo ustrezne strokovne izobrazbe.

10. Dejstvo, da se je za novo sistemizirano delovno mesto tehničnega referenta I., za katero je tožena stranka tožniku ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, zahtevala za eno stopnjo nižja strokovna izobrazba, kot za tožnikovo prejšnje delovno mesto pomočnika glavnega direktorja, ni bil razlog za nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ponudba tudi z vidika prejšnje zaposlitve ustrezne nove zaposlitve niti v smislu določb 88. člena in ne določb 90. člena ZDR ni pogoj za samo zakonitost odpovedi, so pa od ustreznosti ponudbe nove zaposlitve, ki jo delavec odkloni, lahko odvisne njegove druge pravice iz naslova odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Vendar tožnik ob sklicevanju na neustreznost ponudbe nove zaposlitve v okviru tega spora navedenih pravic ni uveljavljal. 11. Ob zgornjih ugotovitvah in na njihovi podlagi sprejeti presoji, ki je imela podlago v določbah 88. člena ZDR, sodišče utemeljeno ni upoštevalo tožnikovih navedb o domnevnih ozadjih, ki jih tožnik šteje za dejanski razlog odpovedi, saj te navedbe na drugačno odločitev niso mogle vplivati.

12. Ker v reviziji opredeljeni revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.