Jedro

Predlog je sestavljen kot revizija, s katero se uveljavlja zmotna uporaba materialnega prava. Tožnik v predlogu natančno in konkretno - tako, kot to zahteva četrti odstavek 367. b člena ZPP - ne izpostavlja nobenega pomembnega pravnega vprašanja. Zato ga je vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu. Presodilo je, da je bila izredna odpoved zaradi več kršitev delovnih obveznosti utemeljena in da v ravnanju toženke ni elementov trpinčenja na delovnem mestu, ki bi upravičevalo plačilo odškodnine.

2. Sodišče druge stopnje je soglašalo z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje in zavrnilo tožnikovo pritožbo.

3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in izpostavlja dve splošni vprašanji: - ali je presoja sodišča o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi materialnopravno pravilna; - ali je presoja sodišča o neobstoju trpinčenja tožeče stranke na delovnem mestu in zavrnitvi zahtevka za odškodnino glede na ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno pravilna.

4. Predlog ni popoln.

5. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367. b člena ZPP). Če stranka ne ravna po tretjem, četrtem in petem odstavku 367. b člena ZPP, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je predlog sestavljen kot revizija, s katero se uveljavlja zmotna uporaba materialnega prava. Tožnik v predlogu natančno in konkretno - tako, kot to zahteva četrti odstavek 367. b člena ZPP - ne izpostavlja nobenega pomembnega pravnega vprašanja. Zato je vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP predlog zavrglo.

7. Odločitev je bila sprejeta soglasno.