Jedro

Zatrjevana kršitev prvega odstavka 45. člena ZMZ-1 (da bi pritožnik moral prošnjo podati ustno in ne pisno) je relativna bistvena kršitev določb postopka in s tem tožbeni razlog iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1 le pod pogojem, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost toženkine odločbe o zavrnitvi pritožnikove prošnje za mednarodno zaščito. Postopek namreč ni sam sebi namen, zato se njegova pravila nujno povezujejo z namenom, ki mu sledijo, ta pa je predvsem izdaja zakonitega in pravilnega upravnega akta. To pomeni, da mora tožnik, ki upravni akt v upravnem sporu izpodbija zaradi relativne bistvene kršitve določb upravnega postopka, v tožbi zatrjevati ne samo, da je bila postopkovna kršitev storjena, pač pa tudi jasno in razumljivo pojasniti, zakaj je ta vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost rezultata upravnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo, vloženo zoper odločbo toženke, št. 2142-3481/2023/5 (1222-05) z dne 9. 8. 2023, s katero je ta zavrnila tožnikovo prošnjo za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljeno in mu določila 10-dnevni rok za prostovoljni odhod z območij Republike Slovenije, držav članic EU in držav pogodbenic Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, sicer se ga bo s teh območij odstranilo. Tožniku je za obdobje enega leta določila še prepoved vstopa na navedena območja, ki pa se ne bo izvršila, če jih bo zapustil v roku za prostovoljni odhod.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je Upravno sodišče pritrdilo toženki, da je za zavrnitev tožnikove prošnje kot očitno neutemeljene podan razlog iz prve alineje 52. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1), ker je tožnik v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po tem zakonu. Pojasnilo je, da izpodbijani upravni akt sicer nima razlogov glede izjemnih okoliščin za pisno podajo prošnje, ker pa iz posplošenih tožbenih navedb ne izhaja, da bi bila zato podana pravno upoštevna kršitev določb postopka in bistveno okrnjena možnost tožnika, predstaviti okoliščine svojega primera, ni nadalje ugotavljalo dejanskega stanja v tej zvezi. Tožnik je bil tudi sicer informiran v skladu s 5. členom ZMZ-1, prav tako mu je bilo omogočeno, da v postopku sodeluje in se izjavi o pravno pomembnih dejstvih. Med osebnim razgovorom sta mu uradna oseba in pooblaščenka v zvezi s slednjimi postavili tudi številna vprašanja.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) zoper navedeno sodbo vlaga pritožbo. Navaja, da bi mu morala toženka skladno s 45. členom ZMZ-1 in 10. členom Pravilnika o postopku s tujcem, ki izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, ter postopku sprejema prošnje za mednarodno zaščito1 omogočiti ustno podajo prošnje, vključno z osebnim razgovorom v smislu 37. člena ZMZ-1, saj izjemne okoliščine, ki bi upravičevale pisno podajo prošnje, v konkretnem primeru niso bile podane. Ker tega ni storila, naj bi mu onemogočila oziroma otežila, da bi razloge za svojo prošnjo oziroma osebne okoliščine celovito predstavil že ob njeni podaji. Glede na to da je prav prošnja podlaga za kasnejši osebni razgovor, naj bi to bistveno vplivalo na nadaljnji postopek. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne Upravnemu sodišču, da opravi nov postopek.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po prvem odstavku 45. člena ZMZ-1 se prošnja za mednarodno zaščito vloži ustno na zapisnik. V primeru izjemnih okoliščin lahko pristojni organ osebo obvesti, da prošnjo poda pisno ali v elektronski obliki. Podrobnejši način izvedbe postopkov do sprejema prošnje in sprejem prošnje je predpisan s Pravilnikom, izdanim na podlagi devetega odstavek 45. člena ZMZ-1, ki v prvem odstavku 10. člena določa, da se prošnja poda ustno in se sprejme na obrazcu iz Priloge 6, ki je sestavni del tega pravilnika. Kadar je prošnja v skladu s četrtim odstavkom tega člena podana pisno ali elektronsko, se sprejme na obrazcu iz Priloge 7, ki je prav tako sestavni del tega pravilnika.

7. V obravnavani zadevi ni sporno, da je pritožnik prošnjo za mednarodno zaščito vložil pisno, na obrazcu iz Priloge 7, in da izpodbijani upravni akt nima razlogov o izjemnih okoliščinah v tej zvezi. Prav tako ni sporno, da je toženka s pritožnikom po (in ne ob) podaji prošnje opravila osebni razgovor v smislu 37. člena ZMZ-1. 8. Zatrjevana kršitev prvega odstavka 45. člena ZMZ-1 (da bi pritožnik moral prošnjo podati ustno in ne pisno) je relativna bistvena kršitev določb postopka in s tem tožbeni razlog iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1 le pod pogojem, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost toženkine odločbe o zavrnitvi pritožnikove prošnje za mednarodno zaščito. Postopek namreč ni sam sebi namen, zato se njegova pravila nujno povezujejo z namenom, ki mu sledijo, ta pa je predvsem izdaja zakonitega in pravilnega upravnega akta.2 To pomeni, da mora tožnik, ki upravni akt v upravnem sporu izpodbija zaradi relativne bistvene kršitve določb upravnega postopka, v tožbi zatrjevati ne samo, da je bila postopkovna kršitev storjena, pač pa tudi jasno in razumljivo pojasniti, zakaj je ta vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost rezultata upravnega postopka.

9. Upravno sodišče je v obravnavani zadevi presodilo, da iz pritožnikovih posplošenih tožbenih navedb ne izhaja, zakaj bi očitana postopkovna kršitev predstavljala pravno upoštevno kršitev določb postopka in pritožniku onemogočala ali otežila predstaviti okoliščine svojega primera (zakaj bi bil torej izpodbijani upravni akt zato lahko nezakonit oziroma nepravilen). Pritožnik tej presoji ne nasprotuje, verjetnosti vpliva zatrjevane postopkovne kršitve na rezultat upravnega postopka tudi sicer ne obrazloži niti v pritožbi. Iz pritožbenih navedb tako izhaja le, da meni, da razlogi oziroma osebne okoliščine, ki jih prosilec navede v prošnji, vplivajo na vprašanja, ki jih uradna oseba nato zastavlja na osebnem razgovoru in s tem na »nadaljnji postopek«, pri čemer pa (kljub pomoči pooblaščenke) ne navaja, kateri so tisti razlogi in okoliščine, ki bi jih ob podaji prošnje še navedel, če bi jo podal ustno in ne pisno. Prav tako ne pojasni, katera dodatna vprašanja bi mu uradna oseba zato postavila na osebnem razgovoru, niti, kako bi lahko eno ali drugo vplivalo na izpodbijani upravni akt. Pritožnik konkretizirano ne nasprotuje niti ugotovitvam Upravnega sodišča, da ga je toženka med upravnim postopkom informirala v skladu s 5. členom ZMZ-1 ter mu (tudi s postavljanjem vprašanj na osebnem razgovoru) omogočila, da celovito predstavi razloge za svojo prošnjo in da se izjavi o vseh pravno odločilnih dejstvih.

10. Po obrazloženem je tudi pritožbeni očitek, da zatrjevana postopkovna kršitev nasprotuje cilju zagotoviti pravilno ugotavljanje potreb po mednarodnih zaščiti iz 22. točke uvodnih izjav Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev), neutemeljen. Pritožnik tudi sicer spregleda, da toženka s prosilci za mednarodno zaščito pri sprejemu prošnje ustno na zapisnik ne opravi osebnega razgovora v smislu 37. člena ZMZ-1, temveč zgolj smiselno upošteva določbe tega člena (osmi odstavek 45. člena ZMZ-1), datum osebnega razgovora pa se prosilcu nato določi v okviru postopka sprejema prošnje (peti odstavek 45. člena ZMZ-1). Ali drugi prosilci za mednarodno zaščito, ki jih pritožnik pozna, podajajo prošnje ustno ali pisno, ni predmet tega upravnega spora.

11. Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere mora Vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

1 Ur. l. RS, št. 173/2021, v nadaljevanju Pravilnik. 2 J. Zobec, v: L. Ude, A. Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2005, str. 250.