Jedro

O začasni nezmožnosti za delo nad 30 dni pa samostojno odloča imenovani zdravnik, ki ni dolžan slediti predlogu osebnega zdravnika.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice. Odpravilo je odločbi tožene stranke z dne 8. 4. 2008 in 21. 4. 2008 in ugotovilo, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo od 6. 4. do 10. 4. 2008. Zavrnilo pa je zahtevek za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za čas od 11. 4. do 16. 9. 2008. Na podlagi zaslišanja osebnega zdravnika, pisnega izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri medicinski fakulteti, ter pisnega mnenja in zaslišanja izvedenca psihiatra je presodilo, da bolniški stalež pri tožnici iz medicinskih razlogov v spornem obdobju ni bil utemeljen.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zoper zavrnilni del prvostopne sodbe zavrnilo in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Iz mnenj specialista ortopeda in kardiologa izhaja, da je bila tožnica v spornem obdobju zmožna za delo z omejitvami kot invalid III. kategorije invalidnosti. To izhaja tudi iz mnenja specialista psihiatra. Tožnici je bila invalidska pokojnina priznana od 1. 10. 2008 dalje na podlagi tretje alineje 67. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) kot invalidu III. kategorije invalidnosti, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi ji pripadal bolniški stalež do upokojitve, ker se je upokojila v posledici bolezenskega stanja, zaradi katerega je tekel ta socialni spor. Že pred spornim obdobjem je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu čistilca s polovičnim delovnim časom z omejitvami in tudi tega dela ni bila zmožna. Diagnoze, ki so vplivale na delovno zmožnost, so iste kot diagnoze, zaradi katerih se je zdravila v spornem obdobju. Treba bi bilo slediti ortopedskemu kartonu dr. A. M. in z večjo skrbnostjo ugotavljati delazmožnost tožnice tudi s psihiatričnega vidika. Zdravstveno stanje je bilo enako kot v obdobju, ko ji je bil bolniški stalež odobren. Imenovani zdravnik bi moral slediti predlogu osebnega zdravnika, ki na podlagi 232. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju Pravila) ugotavlja zavarovančevo začasno nezmožnost za delo.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, v nadaljevanju ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

6. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revizijsko sodišče je pri presoji materialno pravne pravilnosti pravnomočne sodbe vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in pri svoji odločitvi upoštevalo sodišče druge stopnje. Revizija pa uveljavlja ravno tak nedovoljen razlog. Ne strinja se z dokazno oceno obeh sodišč, sprejeto na podlagi obširno izvedenega dokaznega postopka. Zato revizije v tem delu ni mogoče upoštevati.

7. Neutemeljeno je sklicevanje tožnice na določbe 232. člena Pravil. Po določbah 80. in 81. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju osebni zdravnik lahko ugotavlja le nezmožnost za delo do 30 dni. Osebni zdravnik mora po določbi 235. člena Pravil zavarovanca vsaj 3 dni pred pretekom zadržanosti od dela, katere ugotavljanje sodi v njegovo pristojnost, napotiti k imenovanemu zdravniku zavoda, če oceni, da še vedno ni sposoben za svoje delo oziroma, da so še podani razlogi za zadržanost od dela zaradi nege ožjega družinskega člana. O začasni nezmožnosti za delo nad 30 dni pa samostojno odloča imenovani zdravnik, ki ni dolžan slediti predlogu osebnega zdravnika.

8. Po določbah 244. člena Pravil osebni zdravnik ne more ugotoviti pri zavarovancu začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oziroma stanja, za katero je imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena, in od izdaje zadnje odločbe še ni preteklo 30 dni. To lahko stori le izjemoma, če gre za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja zavarovanca, kar dokazuje z dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. Pri tožnici pa tudi po njenih navedbah v reviziji ni šlo za poslabšanje zdravstvenega stanja.

9. Priznanje pravice do invalidske pokojnine po tretji alineji 67. člena ZPIZ-1 na odločitev ne more vplivati. Tožnici invalidska pokojnina ni bila priznana zaradi izgube delovne zmožnosti zaradi bolezni. Ugotovljena je bila invalidnost III. kategorije z zmožnostjo za delo s polovičnim delovnim časom na drugem delovnem mestu z omejitvami. Ker ji drugo delovno mesto ni bilo zagotovljeno in je izpolnila tudi pogoj starosti, ji je bila priznana pravica do invalidske pokojnine.

10. Ker glede na navedeno zatrjevani revizijski razlog ni podan, je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).