Jedro

Predlog za obnovo postopka se v primeru iz 3. točke 394. člena ZPP vloži v tridesetih dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki (2. točka prvega odstavka 396. člena ZPP). Če bi začel teči ta rok preden bi odločba postala pravnomočna, se šteje rok od pravnomočnosti odločbe, kadar zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo, sicer pa od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča (drugi odstavek 396. člena ZPP). Po navedenih določbah je za začetek teka roka za vložitev predloga za obnovo postopka pomembna vročitev sodne odločbe sodišča prve stopnje, s pravnomočnostjo katere je bil pravdni postopek pravnomočno končan, oziroma njena pravnomočnost, kadar bi tak rok začel teči, preden bi odločba postala pravnomočna, ne pa trenutek, ko je toženec izvedel za možnost vložitve predloga.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Toženec je vložil predlog za obnovo pravdnega postopka P 84/2005, ki se je končal 31. 12. 2005 s pravnomočnostjo zamudne sodbe P 84/2005 z dne 18. 11. 2005. V predlogu je uveljavljal obnovitveni razlog iz 3. točke 394. člena ZPP, tj. da je bila opravljena osebna vročitev prve vloge, ki se je vročala v postopku, po 141. členu zakona, ta način vročanja pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot tri mesece, kar je utemeljeval s tem, da je bil v času od 5. 1. 2005 do 12. 9. 2005 (v času vročitve tožbe) na prestajanju zaporne kazni in iz naslova stalnega prebivališča odsoten več kot tri mesece. Za zamudno sodbo je izvedel 16. 2. 2006. 2. Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo postopka zavrglo. Zaključilo je, da je predlog prepozen, ker ga toženec ni vložil v roku 30 dni od pravnomočnosti zamudne sodbe.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

4.

Toženec je zoper to odločitev vložil revizijo. Uveljavlja razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga razveljavitev sklepov nižji sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Izkazal je, da se je v času od 5. 1. 2005 do 12. 9. 2005 nahajal na prestajanju zaporne kazni in tako bil v času vročitve tožbe, opravljene po 141. členu ZPP, z naslova bivališča odsoten več kot tri mesece. Nepravilno vročitev tožbe kot nesporno ugotavljata tako sodišče prve kot druge stopnje. Nepravilen pa je njun zaključek, da je bila zamudna sodba tožencu vročena pravilno in s tem prvotna kršitev postopka sanirana. Po mnenju toženca se kršitev določb postopka, povzročena z nepravilno vročitvijo prve vloge, ki se mora vročiti osebno, ne more sanirati z eventualno pravilnimi vročitvami kasnejših vlog, ampak je sankcionirana kot samostojen razlog za obnovo postopka po 3. točki 394. člena ZPP.

V zvezi s pravočasnostjo predloga navaja, da n ižji sod išči

zmotno razlagata določila o začetku teka roka za vložitev predloga za obnovo postopka, ki po njegovem mnenju teče od dne, ko naj bi toženec izvedel za možnost vložitve predloga. Ta pa je lahko začel teči šele 16. 2. 2006, ko je izvedel za tožbo in zamudno sodbo, nikakor pa ne od 15. 12. 2005, saj mu je bila takrat vročena zamudna sodba in ne tožba, pa tudi za sodbo takrat ni mogel vedeti, ker mu je bila vročena ob uporabi 141. člena ZPP.

Nadalje je neutemeljen tudi zaključek drugostopenjskega sodišča, da je toženec v predlogu za obnovo pavšalno navedel, da mu je bila zamudna sodba vročena nezakonito, in da ni zatrjeval, da tega dejstva ni mogel navesti prej. Zaključek je nelogičen glede na to, da za tožbo in sodbo do 16. 2. 2006 ni mogel vedeti. Sicer pa je to zatrjeval že v pritožbi in obrazložil, da se je v decembru 2005 nahajal na delu v Avstriji nepretrgoma več kot tri mesece.

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 – ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP, ki se uporablja na podlagi prvega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D, Uradni list RS, št. 45/08), ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Nosilni argument izpodbijane odločitve je, da je toženec zamudil rok za vložitev predloga za obnovo postopka iz razloga po 3. točki 394. člena ZPP, kar je sodišče druge stopnje pravilno obrazložilo. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, s katerim se lahko obnovi le postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan. Predlog za obnovo postopka se v primeru iz 3. točke 394. člena ZPP vloži v tridesetih dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki (2. točka prvega odstavka 396. člena ZPP). Če bi začel teči ta rok preden bi odločba postala pravnomočna, se šteje rok od pravnomočnosti odločbe, kadar zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo, sicer pa od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča (drugi odstavek 396. člena ZPP). Po navedenih določbah je za začetek teka roka za vložitev predloga za obnovo postopka pomembna vročitev sodne odločbe sodišča prve stopnje, s pravnomočnostjo katere je bil pravdni postopek pravnomočno končan, oziroma njena pravnomočnost, kadar bi tak rok začel teči, preden bi odločba postala pravnomočna, ne pa trenutek, ko je toženec izvedel za možnost vložitve predloga.

8. Sodišče prve stopnje je zamudno sodbo tožencu pravilno vročalo osebno na naslov, ki ga je navedel tožnik in kjer je toženec dejansko stanoval. Pojma »osebna vročitev« sicer ne gre razumeti povsem dobesedno, saj lahko pride do pravilne vročitve tudi z uporabo fikcije vročitve, kot je v obravnavani zadevi. Sodišče prve stopnje je pri vročanju glede na to, da vročevalec toženca ni našel na naslovu njegovega stanovanja, postopalo po določbah 142. in 141. člena ZPP, torej po pravilih o fikciji vročitve. S takim načinom vročanja je postalo pisanje tožencu realno dostopno, saj mu je bilo omogočeno in zagotovljeno, da se s sodnim pisanjem pravočasno seznani(1). Ker toženec pisanja v 15 dneh ni dvignil, se po (takrat veljavni) določbi drugega odstavka 141. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo puščeno drugo obvestilo, kar je 15. 12. 2005. Rok bi tako začel teči 16. 12. 2005. Ker je bila zoper zamudno sodbo dovoljena pritožba, ki pa ni bila vložena, je po določbi 3. točke prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 396. člena ZPP rok začel teči po pravnomočnosti zamudne sodbe, ki je nastopila petnajst dni po vročitvi sodbe, torej 31. 12. 2005. Rok za vložitev predloga za obnovo postopka iz 3. točke 394. člena ZPP je torej tekel od 1. 1. 2006 in iztekel 30. 1. 2006, zato je bil predlog za obnovo postopka, vložen 24. 2. 2006, vložen prepozno. Revidentu je še pojasniti, da je sodišče prve stopnje (ne)pravilnost vročitve zamudne sodbe ugotavljalo zaradi presoje o pravočasnosti vloženega predloga kot procesne predpostavke za njegovo obravnavanje. Predloga zato vsebinsko ni obravnavalo, prav tako ni zavzelo v reviziji izpostavljenega stališča, da je bila s pravilno vročitvijo zamudne sodbe sanirana kršitev postopka, povzročena z nepravilno vročitvijo tožbe.

9. Ker procesne predpostavke za obravnavanje predloga za obnovo postopka niso izpolnjene, vsebinsko razpravljanje o utemeljenosti predloga ni dovoljeno, take pa so tudi revizijske navedbe o izkazanosti obnovitvenega razloga iz 3. točke 394. člena ZPP in o pravočasnem in konkretiziranem uveljavljanju „obnovitvenega razloga“ glede nepravilne vročitve zamudne sodbe. Sodišče zato na te navedbe ne bo odgovarjalo.

10. Glede na navedeno revizija ni utemeljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

Op. št. (1): Zaradi obvestil v nabiralniku in izkušenj, da se človek z vlogami, ki so v nabiralniku, seznani, zakon pri predpisovanju tega načina vročanja izhaja iz realnega pričakovanja, da je naslovnik izvedel za sodno pisanje, ki mu je namenjeno, in je imel realno možnost, da to pisanje na pošti dvigne in se z njim seznani.