Jedro

Revizija je bila dopuščena glede pravnega vprašanja (ne)sklepčnosti konkretne tožbe.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja (ne)sklepčnosti konkretne tožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se: - prodajna pogodba, ki sta jo 20. 1. 2006 sklenila prvi toženec kot prodajalec in drugi toženec kot kupec za zemljišče parc. št. 7109/4 k. o. ..., razveljavi in se v zemljiški knjigi odredi vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z lastništvom prvega toženca na parc. št. 7109/4 k. o. ...; - zakupna pogodba, ki sta jo 1. 12. 2005 z zemljiškoknjižnim dovolilom z dne 22. 6. 2006 sklenila prvi toženec kot zakupodajalec in drugi toženec kot zakupnik za zemljišče parc. št. 7109/3 k. o. ..., razveljavi in se v zemljiški knjigi odredi vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja brez bremena zakupa na parc. št. 7109/3 k. o. ...; - prodajna pogodba, ki sta jo 1. 9. 2006 sklenila prvi toženec kot prodajalec in drugi toženec kot kupec za zemljišče parc. št. 7109/3 k. o. ..., razveljavi in se v zemljiški knjigi odredi vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z lastništvom prvega toženca na parc. št. 7109/3 k. o. ...

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama tožencev ugodilo in izpodbijano sodbo (v zvezi s popravnim sklepom) tako spremenilo, da se tožbeni zahtevek zavrne.

3. Zoper to sodbo je tožnik na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložil predlog za dopustitev revizije, in sicer glede vprašanj: (1) ali ob postavljenem zahtevku za razveljavitev pogodb med tožencema iz razloga izigravanja tožnika z dvojno prodajo zadostuje zahtevek za razveljavitev pogodb in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ob že vloženi tožbi zoper prvega toženca kot prodajalca za sklenitev prodajne pogodbe oziroma izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila na podlagi sklenjene prodajne pogodbe; (2) ali bi moralo višje sodišče v skladu s pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS z dne 6. 4. 2012 tožniku omogočiti, da glede na dejanske navedbe o izigravanju in ravnanju v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ter glede na ugotovitve sodišča prve stopnje o ničnosti pravnih poslov med tožencema postavi še formalno ničnostni zahtevek z zahtevkom za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Od odgovorov na ti vprašanji je odvisen odgovor na vprašanje, ali je višje sodišče na podlagi kasnejše sodne prakse in kljub trikratni razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava zmotno ocenilo tožnikove navedbe, to je zmotno ugotovilo dejansko stanje, kar sicer ni revizijski razlog, vendar je v takem primeru razveljavitev sodbe višjega sodišča mogoča in potrebna. V omenjenem pravnem mnenju je Vrhovno sodišče RS navedlo, da raznolikost stališč glede razlage Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) o postopku prodaje kmetijskih zemljišč ne more iti v škodo oseb, udeleženih v postopkih prodaje teh zemljišč, ki so se odvijali na podlagi veljavnega ZKZ in ki so v času sprejemanja načelnega pravnega mnenja zaradi različnih spornih vprašanj v različnih fazah. Upravni organi in sodišča so zato dolžni v okviru pooblastil, ki jim jih nudijo procesni zakoni, poučiti stranke o pravilni razlagi relevantnih določb ZKZ in jim s tem omogočiti ustrezno procesno ravnanje. V skladu s tem bi moralo višje sodišče glede na dejanske navedbe o izigravanju tožencev in ugotovitve sodišča prve stopnje o ničnosti pogodb med tožencema napotiti predlagatelja, ki je tožbo vložil že v letu 2006, da eventualno uveljavlja še ustrezni ničnostni zahtevek z nespremenjenim zahtevkom za razveljavitev pogodb in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Tožnik ni postavil zahtevka za ugotovitev ničnosti spornih pogodb, ker je postavil razveljavitveni zahtevek kot milejšo sankcijo, vendar se je skliceval na dvojno prodajo ter izigravanje predkupnega upravičenca, seveda v prvem postopku, saj druge in tretje ponudbe sploh ni sprejel. V postopku je pravilno uveljavljal, da je prvi toženec dolžan pogodbo skleniti z njim (tudi razpolagalni pravni posel), poleg tega je uveljavljal, da naj se pogodbe razveljavijo z vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, saj sicer zoper prvega toženca ne bi mogel vložiti tožbe za sklenitev pogodbe. Višje sodišče je zmotno štelo, da je razveljavitveni zahtevek postavil kot predkupni upravičenec; nikjer ni uveljavljal zahtevka na podlagi predkupne pravice, torej po 512. členu Obligacijskega zakonika (OZ). Upoštevati je treba, da je že pred tem vložil tožbo za sklenitev prodajne pogodbe s prvim tožencem in s tem zadostil zahtevku za razveljavitev pogodbe in sklenitev pogodbe ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.

4. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).