Jedro

Sklepa o dovolitvi izvršbe, ki ni sklep iz 2. oziroma 5. člena ZUS-1, ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Na drugačno odločitev ne more vplivati niti dejstvo, da je tožnik po izdaji sklepa o izvršbi, s katerim je odrejeno prisilno rušenje brez dovoljenja zgrajenih objektov, za del teh objektov pridobil gradbeno dovoljenje. Sodišče presoja zakonitost akta, glede na dejansko in pravno stanje ob izdaji upravnega akta. Kasneje pridobljeno gradbeno dovoljenje pa lahko vpliva na samo izvršbo, o čemer odloči pristojni inšpekcijski organ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Celje, št. 06122-1708/2008-15 z dne 14. 4. 2011 o dovolitvi izvršbe, in sklenilo, da vsaka stranka sama trpi svoje stroške postopka. Prvostopenjski upravni organ je s sklepom o dovolitvi izvršbe: ugotovil, da je odločba istega upravnega organa, št. 06122-1708/2008 z dne 8. 10. 2008, postala izvršljiva dne 30. 10. 2009 (1. točka izreka); tožniku naložil, da v naknadnem roku do 31. 8. 2011 sam odstrani predmetno gradnjo, sicer bo izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec, o datumu bo tožnik obveščen naknadno (2. točka izreka); navedel, da pritožba ne zadrži izvršbe tega sklepa in da bo o stroških izvršbe izdan poseben sklep (3. in 4. točka izreka). Z navedeno odločbo je gradbena inšpektorica odločila, da mora tožnik takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo stanovanjskega objekta in v roku do 10. 12. 2008, ki je bil podaljšan s sklepom do 29. 10. 2009, odstraniti nedovoljeno gradnjo stanovanjskega objekta s pripadajočim vkopanim kletnim delom s parkirnim rondojem (vkopan parkirni rondo, jašek za dvigalo, vkopano kurilnico, škarpo ob dovozu k objektu, škarpo pod cesto, izkop gradbene jame), vse v tam navedenih dimenzijah na tam navedenem zemljišču in zemljišče vzpostavi v prejšnje stanje. Tožena stranka je z odločbo, št. 0612-387/2008-6 z dne 26. 5. 2011, pritožbo tožnika zoper navedeni sklep o dovolitvi izvršbe zavrnila.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da izpodbijani akt ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato je tožbo zavrglo.

3. Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 75. člena ZUS-1. Navaja, da je s sklepom o dovolitvi izvršbe poseženo v njegov pravni položaj, ker je dne 8. 12. 2011 (po izdaji izpodbijanega sklepa), pridobil gradbeno dovoljenje za škarpo in dovozno pot, ki ga prilaga. Izpodbijani sklep zato posega v njegov zakonito pridobljeni pravni položaj. Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker izdanega gradbenega dovoljenja ni upoštevalo in je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, ker je tožbo zavrglo, čeprav izpodbijani akt posega v njegovo materialno pravico, to je v pridobljeno gradbeno dovoljenje. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Tožena stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi sporni sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilno in skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (sklepi I Up 367/2009, I Up 136/2010, I Up 95/2010, I Up 74/2011, I Up 142/2011, I Up 312/2012, I Up 429/2012). S tem sklepom namreč ni odločeno oziroma poseženo v tožnikovo pravico, obveznost ali pravno korist. Vsebinsko odločitev o njegovi pravici, obveznosti oziroma pravni koristi vsebuje namreč izvršilni naslov, to je odločba gradbene inšpektorice z dne 8. 10. 2008, s katero mu je bila naložena obveznost odstraniti nezakonito zgrajene objekte. S sklepom o dovolitvi izvršbe, ki je skladen z izvršilnim naslovom in določa zakonito sredstvo izvršbe, se le dovoljuje prisilna izvršitev te obveznosti, ker tožnik v času do izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe naloženega ukrepa ni prostovoljno izvršil. 7. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni dopusten upravni spor, ker ne gre za nobenega izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Po tej določbi ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe pa izpodbijani sklep, s katerim se dovoljuje izvršba, ker inšpekcijski zavezanec ni sam v roku izpolnil z izvršilnim naslovom naloženih obveznosti, ne spada.

8. Na drugačno odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva tožnikova pritožbena navedba, da je po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe (z dne 14. 4. 2011) pridobil gradbeno dovoljenje za škarpo in utrjeno cesto (z dne 8. 12. 2011). Sodišče namreč presoja zakonitost upravnega akta glede na dejansko in pravno stanje zadeve ob izdaji izpodbijanega akta. Kasnejša izdaja gradbenega dovoljenja pa je lahko, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji, le razlog za ustavitev (v tem primeru delno ustavitev) izvršbe, o čemer odloči inšpekcijski organ (prvi odstavek 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – v nadaljevanju ZUP). Ne more pa naknadno izdano gradbeno dovoljenje za del spornih objektov biti podlaga za spremembo ali razveljavitev pravnomočne inšpekcijske odločbe - izvršilnega naslova, s katerim je bilo, kot že navedeno, odločeno o tožnikovi obveznosti (158. člen Ustave RS in četrti odstavek 225. člena ZUP). Po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe pridobljeno gradbeno dovoljenje zato na zakonitost in pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne more vplivati.

9. Ker torej niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.