Jedro

Zaveza iz pogodbe o zaposlitvi, da bo delodajalec delavcu zagotavljal pravice iz delovnega razmerja brez časovne omejitve, četudi mu dela ne more zagotoviti, bi bila v nasprotju s temeljnim izhodiščem delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi, posebej v primeru tako zagotovljenih pravic iz naslova delovnega razmerja s posebnimi pooblastili pa tudi v nasprotju z moralo.

V spornem primeru ni šlo za potek mandata, niti zgolj za prenehanje mandata tožnika tekom njegovega trajanja, temveč je šlo hkrati za ukinitev delovnega mesta, za katerega je bil predviden mandat. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugotovilo, da pomeni takšna ukinitev delovnega mesta, izvedena s spremembo akta o sistemizaciji delovnih mest, ki je imela podlago tudi v objektivnem krčenju dejavnosti tožene stranke, utemeljen poslovni razlog za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje tako spremeni, da se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča in tožena stranka krijeta vsaka svoje pritožbene in revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožniku podala tožena stranka dne 28. 6. 2010. Hkrati je zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje na podlagi navedene odpovedi ni prenehalo in še traja in da mu je tožena stranka do vrnitve na delo dolžna plačati plačo in druge denarne pravice na podlagi pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu s posebnimi pooblastili direktorja za tehnično področje. Ugotovilo je, da je bil zaradi ukinitve tožnikovega delovnega mesta s spremembo Pravilnika o sistemizaciji podan utemeljen organizacijski poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi in da tožena stranka ni razpolagala z drugim za tožnika ustreznim prostim delovnim mestom.

2. Sodišče druge stopnje je na tožnikovo pritožbo sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikovemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Ob ugotovitvi, da se je tožena stranka v pogodbi o zaposlitvi na delovnem mestu direktorja za tehnično področje zavezala, da bo v primeru, da tožnik po poteku mandata na tem delovnem mestu ne bo imenovan v naslednji mandat ali v primeru predčasne odpovedi te pogodbe tožniku ponudila drugo delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, ali se bosta stranki sporazumeli o prenehanju delovnega razmerja, je presodilo, da tožna stranka te svoje obveznosti ni izpolnila.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni in med seboj v nasprotju. Poleg tega je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker je v zadevi odločilo brez izvedbe glavne obravnave, ne da bi upoštevalo tožnikove navedbe, da se je 13. 8. 2010 upokojil, s 1. 9. 2010 pa se ponovno zaposlil pri drugem delodajalcu. Ob tem, ko je sodišče druge stopnje soglašalo z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da je pri toženi stranki obstojal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi in da tožena stranka ni imela možnosti tožniku ponuditi druge ustrezne zaposlitve ter da v pogodbi o zaposlitvi stranki nista izključili možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi določb Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), je nerazumno presodilo, da je sporna odpoved nezakonita, ker tožena stranka tožniku ni ponudila drugega ustreznega delovnega mesta. Vsebina dogovora v pogodbi o zaposlitvi, ki bi izključevala vse druge možnosti odpovedi pogodbe, razen odpovedi s ponudbo ustreznega delovnega mesta, ki ga delodajalec ne more zagotoviti, bi bila nična. Podredno pa bi moralo sodišče, glede na tožnikove navedbe o upokojitvi in zaposlitvi pri drugem delodajalcu, odločiti na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR.

4. V odgovoru je tožnik obširno prerekal revizijske navedbe in predlagal zavrnitev revizije.

5. Revizija je utemeljena.

6. V zvezi s presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 6. 2010 sodišče ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka. Izpodbijana sodba ima razloge, tako da jo je mogoče preizkusiti. Sodišče druge stopnje glede vsebine pogodbe o zaposlitvi, sklenjene med strankama za delovno mesto direktorja za tehnično področje, ni ugotavljalo drugačnega dejanskega stanja, kot sodišče prve stopnje, je pa dalo določbi iz tretjega odstavka 2. člena pogodbe drugačen pravni pomen. Revizijske navedbe glede odločitve o trajanju delovnega razmerja in o pravicah iz delovnega razmerja pa bi lahko sodišče upoštevalo zgolj podredno, kolikor tožena stranka ne bi uspela z izpodbijanjem presoje o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

7. Glede presoje zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno.

8. Sodišče je ugotovilo, da sta se stranki v pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto direktorja tehničnega področja dogovorili, da bo v primeru, če po poteku mandata tožnik ne bo ponovno imenovan ali v primeru predčasne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka tožniku ponudila drugo ustrezno delovno mesto, ali pa se bosta stranki sporazumeli o prenehanju delovnega razmerja (tretji odstavek 2. člena Pogodbe o zaposlitvi). Hkrati pa sta v 13. členu pogodbe izrecno določili, da lahko tako tožnik kot tožena stranka to pogodbo redno ali izredno odpovesta v skladu z določbami ZDR. V nadaljevanju sta se v okviru določb ZDR dogovorili tudi o odpovednih rokih v primeru odpovedi iz posameznih razlogov.

9. Ob takih določbah tožnikove pogodbe o zaposlitvi je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da sta z dogovorom o ponudbi drugega ustreznega dela za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi pred potekom mandata oziroma o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja izključili vse druge zakonske možnosti prenehanja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tudi če za takšno odpoved obstaja drug utemeljen zakonski razlog. Revizija utemeljeno navaja, da bi taka razlaga (na kateri temelji izpodbijana sodba) pomenila, da mora tožena stranka tožnika obdržati v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi za delo s posebnimi pooblastili brez časovne omejitve, četudi mu ustreznega dela objektivno ni v stanju zagotoviti in tožnik ne pristane na sporazumno prenehanje zaposlitve.

10. Na podlagi 4. člena ZDR je delovno razmerje razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Pogodba o zaposlitvi, ki ureja delovno razmerje, je na podlagi navedene definicije dvostranska odplačna pogodba, ki v najbolj bistvenih elementih ureja delo za plačilo. Zaveza iz pogodbe o zaposlitvi, da bo delodajalec delavcu zagotavljal pravice iz delovnega razmerja brez časovne omejitve, četudi mu dela ne more zagotoviti, bi bila v nasprotju s temeljnim izhodiščem delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi, posebej v primeru tako zagotovljenih pravic iz naslova delovnega razmerja s posebnimi pooblastili pa tudi v nasprotju z moralo. Tako bi ob takem pomenu tretjega odstavka 2. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi, kot ga je sprejelo sodišče druge stopnje, dejansko šlo za ničnostne razloge v smislu četrtega odstavka 39. člena in 86. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

11. Glede na navedeno je potrebno določbe tožnikove pogodbe o zaposlitvi v zvezi z določbami ZDR razlagati tako, da sta se stranki za primer predčasnega prenehanja mandata tožnika ali po poteku mandata na delovnem mestu direktorja tehničnega področja in ponovnega neimenovanja v načelu dogovorili za nadaljevanje zaposlitve tožnika na drugem ustreznem delovnem mestu ali za sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Če pa so podani tudi drugi zakoniti razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pa možnosti take odpovedi nista izključili, oziroma sta vse možnosti odpovedi v teh primerih celo izrecno predvideli.

12. V spornem primeru ni šlo za potek mandata, niti zgolj za prenehanje mandata tožnika tekom njegovega trajanja, temveč je šlo hkrati za ukinitev delovnega mesta, za katerega je bil predviden mandat. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugotovilo, da pomeni takšna ukinitev delovnega mesta, izvedena s spremembo akta o sistemizaciji delovnih mest, ki je imela podlago tudi v objektivnem krčenju dejavnosti tožene stranke, utemeljen poslovni razlog za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi. Glede na to je tožena stranka tožniku pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto direktorja tehničnega področja na podlagi določb 88. člena ZDR zakonito odpovedala in je tožniku pri njej na podlagi te odpovedi delovno razmerje zakonito prenehalo, ker po ugotovitvah sodišča tožena stranka tožniku ni mogla ponuditi druge ustrezne zaposlitve. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

13. Ker je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo ob zmotni uporabi materialnega prava, je revizijsko sodišče na podlagi določb prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je kot pravilno in zakonito potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

14. Glede na navedeno tožnik s svojo pritožbo in odgovorom na revizijo ni uspel. Zato na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP sam krije svoje pritožbene in revizijske stroške. Tožena stranka pa ni upravičena do povrnitve priglašenih stroškov za vložitev revizije, glede na določbe petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), da v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške, ne glede na izid postopka.