Jedro

Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči in od 1. 1. 2012 dalje Zakon o socialnovarstvenih prejemkih.

Presoja po določbi tretjega odstavka 11. člena ZST-1 pride v poštev v primeru, ko sicer lastni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, vendar je znesek sodne takse, ki ga mora plačati prosilec, tako visok, da bi bila s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja prosilec oziroma njegovi družinski člani.

Izrek

Pritožbi obsojene A. A. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog obsojene A. A. za oprostitev plačila sodne takse in ji dovolilo, da sodno takso v znesku 660,00 EUR plača v desetih zaporednih mesečnih obrokih po 66,00 EUR.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila obsojenka in pritožbenemu sodišču predlagala, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da jo delno oprosti plačila sodnih taks, preostali znesek pa ji naj dovoli plačati v čimvečjem številu mesečnih obrokov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa, vsebine pritožbe in pregledu spisovnih podatkov pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica utemeljeno izpodbija zaključke sklepa, da s plačilom sodne takse v celoti, vendar z obročnim plačilom, ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ona in njen družinski član.

5. Sodišče prve stopnje je v sklepu (točka 4) pravilno ugotovilo, da njen mesečni dohodek na člana gospodinjstva znaša 402,00 EUR in tako presega osnovni znesek minimalnega dohodka, zato ne bi bila upravičena do socialne pomoči, če bi zanjo zaprosila. Pravilna je zato presoja sklepa, da niso izpolnjeni pogoji za oprostitev obsojenke plačila sodnih taks v celoti.

6. V nadaljevanju pa sodišče prve stopnje ugotavlja, da redni mesečni dohodek A. A. na člana gospodinjstva sicer ne presega dvakratnega osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 541,64 EUR, vendar pa z možem prejemata redni mesečni dohodek, zato je obsojenka sposobna poravnati celotni znesek sodne takse v nekem doglednem času, vendar bi bila s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, zato ji je dovolilo plačati sodno takso v desetih mesečnih obrokih.

7. Pritožba pa takšno presojo utemeljeno graja s trditvami, da njen mesečni dohodek na člana gospodinjstva znaša nekaj več kot 400,00 EUR, kar je pod kriterijem za določanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči in sklicujoč se na določbo drugega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), zatrjuje, da je upravičena do delne oprostitve plačila sodne takse, ker bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama in njen družinski član.

8. Drugi odstavek ZST-1 namreč določa, da sodišče stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in od 1. 1. 2012 dalje Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre). Na navedeni zakonski podlagi se zato ugotavljajo tudi sredstva, s katerimi se stranka preživlja. ZBPP v 13. členu določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (sklep VS RS I Up 371/2014). Izpodbijani sklep v točki 7 ugotavlja, da navedeni znesek v času odločanja predstavlja 541,64 EUR. Ta znesek pa, upoštevaje ugotovitve izpodbijanega sklepa v točki 4, obsojenka ne presega. Pritožnica ima zato prav, da bi sodišče prve stopnje pri odločanju o njeni prošnji za oprostitev plačila sodne takse moralo upoštevati določbo drugega odstavka 11. člena ZST-1. V sklepu zatrjevano dejstvo, da obsojenka in njen mož prejemata redni mesečni dohodek, ne more biti odločilno za drugačno presojo pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje.

9. Presoja po določbi tretjega odstavka ZST-1, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, ko je odločilo o obročnem plačilu sodne takse, pride v poštev v primeru, ko sicer lastni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, vendar je znesek sodne takse, ki ga mora plačati prosilec, tako visok, da bi bila s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja prosilec oziroma njegovi družinski člani.

10. Glede na povedno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi obsojenke in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pri tem bo moralo upoštevati podatke, ki jih je obsojenka še podala v predlogu za taksno oprostitev oziroma v izjavi o premoženjskem stanju. Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, je na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks (sklep Vrhovnega sodišča I Up 394/2013 z dne 26. 2. 2014).