Jedro

Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. V tem postopku se ne odloča o glavni stvari, temveč samo o utemeljenosti predloga za vrnitev postopka v prejšnje stanje, in sicer ali je bila zamuda procesnega dejanja oziroma naroka opravičljiva ali ne. Ta sklep tako nima lastnosti končnosti. Ker ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje, s katerim je toženec skušal odpraviti posledice, ki so nastale zaradi zamujenega roka za vložitev odgovora na tožbo (izdaja zamudne sodbe II P 291/2022 z dne 24. 5. 2022).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo navedeni sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper navedeni sklep sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede osmih vprašanj.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Po prvem odstavku 384. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je revizija dovoljena zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Revizije zoper navedene sklepe ni v sporih, v katerih na podlagi drugega, tretjega in četrtega odstavka 367. člena ZPP ne bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo.

6. Sklep o zavrnitvi pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni tak sklep. Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. Ne gre za postopek, ki bi "živel svoje življenje", temveč se vedno navezuje na postopek o glavni stvari. V tem postopku se prav tako ne odloča o glavni stvari, temveč samo o utemeljenosti predloga za vrnitev postopka v prejšnje stanje, in sicer ali je bila zamuda procesnega dejanja oziroma naroka opravičljiva ali ne. Ta sklep tako nima lastnosti končnosti.1 Ker ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen. Glede na to je Vrhovno sodišče predlog ob smiselni uporabi 377. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP zavrglo.

7. Predlog za dopustitev revizije mora stranka po določbi prvega odstavka 367.b člena ZPP vložiti v 30 dneh od vročitve pravnomočne sodbe sodišče druge stopnje. Toženec tudi tega pravila ni spoštoval (sklep sodišča druge stopnje mu je bil na podlagi fikcije vročitve vročen 10. 12. 2022, obravnavani predlog za dopustitev revizije pa je vložil 11. 1. 2023, kar je 2 dni po izteku roka 9. 1. 2023). Navedeno prav tako vodi do zavrženja predloga, saj ima prepozen predlog za dopustitev revizije lahko le enake posledice kot prepozna revizija (primerjaj 377. člen ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Gl. sklepe VSRS o zavrženju predlogov za dopustitev revizije v zadevah II DoR 117/2016, II DoR 261/2015, II DoR 83/2013, III DoR 37/2012, II DoR 218/2009 in tudi sklepe o zavrženju revizije II Ips 611/2007, II Ips 37/2016, II Ips 66/2018 in druge.