Jedro

Kot izhaja iz tožničine pripravljalne vloge z dne 6. 11. 2023, je tožnica, ki za delovno mesto "načrtovalec TV sporedov VII/2", katerega dela in naloge je opravljala, ni imela ustrezne izobrazbe, s tožbenim zahtevkom tako zahtevala razliko v plači med že obračunano in plačano osnovno plačo in pripadajočo osnovno plačo za delovno mesto "načrtovalec TV sporedov VII/2", zmanjšano za en plačni razred zaradi neustrezne izobrazbe in plačne razrede zaradi napredovanj. Plačni razredi, ki jih je navedla tožnica v tožbenem zahtevku, se skladajo s plačnimi razredi, ki jih je v pritožbi navedla toženka. Tako sodišče nikakor ni preseglo tožbenega zahtevka, saj je ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku, tako kot je bil postavljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe in je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati stroške odgovora na pritožbo v višini 466,65 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožnici obračunati razliko v plači med že obračunano in plačano plačo ter pripadajočo plačo, in sicer od 1. 9. 2015 do 31. 12. 2016 med 31. in 34. plačnim razredom; od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2018 med 32. in 35. plačnim razredom; od 1. 1. 2019 do 30. 9. 2019 med 33. in 36. plačnim razredom; od 1. 10. 2019 do 31. 10. 2019 med 31. in 36. plačnim razredom; od 1. 11. 2019 d0 31. 12. 2019 med 32. in 37. plačnim razredom; od 1. 1. 2020 do 31. 8. 2020 med 35. in 37. plačnim razredom; od 1. 9. 2020 do 31. 11. 2020 (pravilno: 30. 11. 2020) med 35. in 37. plačnim razredom; od 1. 12. 2020 do 30. 6. 2022 med 36. in 38. plačnim razredom; in od 1. 7. 2022 do 31. 12. 2022 med 37. in 38. plačnim razredom ter ji izplačati ustrezen znesek za vsak posamezni mesec z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. v naslednjem mesecu do plačila (točka I izreka). Naložilo ji je, da tožnici plača stroške postopka v višini 1.537,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (točka II izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje toženka in predlaga, da sodišče sodbo spremeni oziroma jo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje ter tožnici naloži v plačilo stroške postopka. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Moralo bi upoštevati, da je vezano na postavljeni tožbeni zahtevek, a ga je z odločitvijo preseglo, odločilo pa je tudi v nasprotju s trditvami tožnice. Sama priznava, da nima ustrezne izobrazbe, kar posledično pomeni, da se po 14. členu ZSPJS plača zmanjša za en plačni razred. To pa tudi pomeni, da na dejanskem delovnem mestu ne more napredovati, ker na tem delovnem mestu še ni napredovala, in je zato upravičena zgolj do izhodiščne plače, zmanjšane za en plačni razred. Opozarja na stališče VS RS v zadevi opr. št. VIII Ips 10/2023, da v ZSPJS (niti v drugem predpisu) ni podlage za to, da se javnemu uslužbencu, ki dejansko opravlja delo višje vrednotenega delovnega mesta z višjo strokovno izobrazbo, prizna višji plačni razred iz naslova instituta napredovanja po dejanskem delovnem mestu v skladu s 16. členom ZSPJS. Ker je tožnica že prejela plačo z dodatkom za večopravilnost, je po pritožbenem stališču potrebno tožbeni zahtevek zavrniti. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka navedbe toženke. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.), ki se uporablja skladno z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.), v okviru razlogov navedenih v pritožbi; po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da ni podana nobena bistvena kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tista, ki jo uveljavlja toženka v pritožbi. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno ter sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dejanskimi in pravnimi razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP pa presoja le pritožbene navedbe, ki so za odločitev bistvene.

6. Tožnica, ki je pri toženki zaposlena od leta 1993, nazadnje na podlagi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto organizator izvedbe VI, ki je bilo uvrščeno v 26. plačni razred do 1. 1. 2019, od tega datuma do 1. 11. 2019 v 27. plačni razred in od 1. 11. 2019 v 28. plačni razred. Tožnica že od leta 2009 ni v celoti opravljala del in nalog delovnega mesta, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ampak je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve st0pnje, 85 % opravljala delo in naloge delovnega mesta načrtovalec sporedov VII/2, ki je bilo uvrščeno v 32. plačni razred, od 1. 1. 2019 v 33. in od 1. 11. 2019 v 34. plačni razred in le cca 15 % dela in naloge za delovno mesto, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Z aneksi je bila v obdobju od 1. 1. 2015 do 1. 5. 2020 upravičena do dodatnih dveh plačnih razredov zaradi združevanja dela in od 1. 5. 2020 do 30. 6. 2020 do dodatnih treh plačilnih razredov. Ker ne izpolnjuje zahtevane izobrazbe za delovno mesto, za katero dejansko opravlja dela in naloge, bi morala prejemati osnovno plačo, zmanjšano za en plačni razred, zato vtožuje razliko med tako določeno in prejeto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne v mescu.

7. Sodišče prve stopnje je izvedlo vse predlagane dokaze in skladno z 8. členom ZPP napravilo pravilno dokazno oceno.

8. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prekoračilo tako tožbeni zahtevek, ki ga je postavila tožnica, prav tako pa naj bi odločilo drugače, kot izhaja iz tožničine trditvene podlage.

9. Kot izhaja iz tožničine pripravljalne vloge z dne 6. 11. 2023, je tožnica, ki za delovno mesto "načrtovalec TV sporedov VII/2", katerega dela in naloge je opravljala, ni imela ustrezne izobrazbe, s tožbenim zahtevkom tako zahtevala razliko v plači med že obračunano in plačano osnovno plačo in pripadajočo osnovno plačo za delovno mesto "načrtovalec TV sporedov VII/2", zmanjšano za en plačni razred zaradi neustrezne izobrazbe in plačne razrede zaradi napredovanj. Plačni razredi, ki jih je navedla tožnica v tožbenem zahtevku, se skladajo s plačnimi razredi, ki jih je v pritožbi navedla toženka. Tako sodišče nikakor ni preseglo tožbenega zahtevka, saj je ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku, tako kot je bil postavljen.

10. Med strankama, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje v točki 5 obrazložitve, sploh ni bilo sporno, kolikšna je bila višina plače, ki jo je tožnica prejemala, v kateri plačni razred je bila uvrščena na podlagi pogodbe o zaposlitvi in aneksov. Sporno tudi ni bilo, kateri plačni razred je določen za delovno mesto "načrtovalec sporedov VII/2" v posameznih obdobjih in tudi ne za koliko plačnih razredov je tožnica napredovala in koliko časa je bila v delovnem razmerju.

11. Pritožba se neutemeljeno sklicuje na sodbo VS RS VIII Ips 10/2023. V tej zadevi tožnik, v nasprotju s tožnico v obravnavani zadevi, v napredovalnem obdobju sploh ni bil ocenjen.

12. Ker vsi izvedeni dokazi potrjujejo tožničine trditve, je sodišče prve stopnje pravilno tožbenemu zahtevku ugodilo.

13. Iz navedenega izhaja, da je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, ker iz pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje v točki 15 obrazložitve izhaja, da so dela in naloge, ki jih je opravljala tožnica, dela in naloge, ki izhajajo iz opisa delovnega mesta "načrtovalec TV sporedov VII/2", ta opis pa se sklada tudi z mnenjem tožničine neposredno nadrejene A. A. in obrazca za obravnavo vloge za izdajo ustrezne pogodbe o zaposlitvi za delo, ki ga tožnica dejansko opravlja, ki ga je podpisal vodja Regionalnega centra B.

14. Ker niso podani s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Toženka sama krije svoje stroške, ker s pritožbo ni uspela, in je dolžna tožnici plačati njene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožnici v okviru priglašenih stroškov upoštevaje Odvetniško tarifo (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.) kot potrebne za pravdo (prvi odstotek 155. člena ZPP) priznalo 625 točk za sestavo odgovora na pritožbo in 12,5 točk za materialne stroške, kar z davkom na dodano vrednost znaša 466,65 EUR.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 353, 360, 360/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.