Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali teče rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi od trenutka, ko ugotovi razlog za izredno odpoved posebna služba predstojnika državnega organa ali pa je vedno vezana na trenutek, ko za razlog izve predstojnik osebno.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali teče rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi od trenutka, ko ugotovi razlog za izredno odpoved posebna služba predstojnika državnega organa ali pa je vedno vezana na trenutek, ko razlog ugotovi predstojnik osebno.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ugotovilo je, da je bila odpoved pravočasna in da je tožnik storil očitane kršitve.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem predlaga, da vrhovno sodišče odloči o vprašanjih: ‒ ali začne rok 30 dni iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1 v primeru, kadar ima predstojnik določenega državnega organa ali delovne organizacije posebno službo, kot je denimo Služba generalnega direktorja Policije, teči od trenutka, ko ta služba prejme vse potrebne informacije za odločitev o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali od trenutka, ko se predstojnik (denimo generalni direktor Policije) osebno seznani z vsemi informacijami za odločitev o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi; ‒ ali tožnik kot delavec/javni uslužbenec, ki mu je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi, sme trpeti neugodne posledice (t.j. zavrnitev zahtevka na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), ker notranji postopek obveščanja pri njegovem delodajalcu ni potekal v skladu s pravili, ki jim je delodajalec kot državni organ zavezan; ‒ ali so veljavna dejanja t.i. notranje varnostnega postopka v Policiji, ki so dejansko istovetna preiskovalnim dejanjem policije v predkazenskem postopku, četudi so v nasprotju z določili 158. a člena ZKP opravljena po seznanitvi SDT s sumom kaznivega dejanja, ki naj bi ga izvršila uradna oseba, zaposlena pri policiji; ‒ ali je pravdni stranki, ki je istočasno obdolženec v kazenskem postopku, oba postopka pa se nanašata na istovetno dejansko stanje, dejansko omogočeno v celoti in v najširšem obsegu izvrševati procesne pravice v pravdnem postopku, saj bi na ta način lahko sam posegel v privilegij samoobtožbe in v druge prvine učinkovite materialne in formalne obrambe v kazenskem postopku (in obratno).

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so razlogi za dopustitev revizije podani glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Zato je revizijo v tem obsegu dopustilo. Glede drugih predlaganih vprašanj pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani.

7. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.