Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSK sodba I Cp 937/2004

ECLI:SI:VSKP:2005:I.CP.937.2004 Civilni oddelek

dedovanje sosporništvo nujno sosporništvo
Višje sodišče v Kopru
6. december 2005

Povzetek

Sodba obravnava vprašanje enotnosti in nujnosti sospornikov v dedovanju ter pravilnost tožbe na izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki je bila vložena le proti nekaterim dedičem. Sodišče ugotavlja, da so dediči nujni sosporniki, kar pomeni, da je potrebna enotna skupna tožba. Tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine ni bila sklepčna, ker tožnik ni tožil vseh nujnih sospornikov. Sodišče je delno ugodilo pritožbi in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, zavrnilo pa je tožbeni zahtevek na ugotovitev lastništva in izstavitev zemljiškoknjižne listine.
  • Enotni in nujni sosporniki v dedovanjuAli so dediči v dedovanju enotni in nujni sosporniki ter kakšne so posledice, če tožnik toži le nekatere od njih?
  • Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listineAli je tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine sklepčna, če tožnik toži le nekatere od nujnih sospornikov?
  • Pridobitev lastninske praviceKakšni so pogoji za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini in kakšna je vloga zemljiškoknjižnega vpisa?
  • Zastaranje obligacijskih zahtevkovAli so obligacijski zahtevki iz darilne pogodbe zastarani in kakšne so posledice tega za tožbo?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V konkretni zadevi so po materialnem pravu dediči enotni in nujni sosporniki, saj so v takšni medsebojni zvezi, da lahko le vsi skupaj razpolagajo s pravicami. Posledica sodbe z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine bi bila namreč enaka posledici njihovega akta razpolaganja, posamezni sodedič pa take pravice razpolaganja nima, ne more biti tožen, nujno potrebna je enotna skupna tožba. Ker je torej tožnik tožil le nekatere od sodedičev, in ne vseh nujnih sospornikov, je tožena napačna stranka, tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine zato ni bila sklepčna.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka tako s p r e m e n i, da se tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je tožnik lastnik nepremičnin s parc. št. 894/2, 895 in 921/3 vse k.o. P., ki so vpisane kot lastništvo pokojne P.H. in se tožencema naloži, da v 15-ih dneh podata ustrezno pisno izjavo, s katero dovoljujeta vknjižbo lastninske pravice na podlagi darilne pogodbe, sklenjene med pokojno P.H. in tožnikom P.P. dne 30.5.1995 in overjeno pred notarjem dne 25.10.1995 pod številko OV 1799/95, na podlagi katere je mogoč zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na navedenih nepremičninah, na ime tožnika, da ne bo potrebna izvršba, zavrne; sicer se pritožba zavrne in v izpodbijanem a nespremenjenem delu (ugotovitev, da v zapuščino po pokojni P.H. ne spadajo navedene nepremičnine - I. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik je dolžan prvemu tožencu povrniti 131.160,00 SIT stroškov postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.12.2005 dalje do plačila, v 15-ih dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbenemu zahtevku tožnika ugodilo in ugotovilo, da v zapuščino po pokojni P.H. ne spadajo nepremičnine s parc. št. 894/2, 895 in 921/3, kot je to določno opredeljeno v tč. I izreka, da je tožnik lastnik teh nepremičnin, vpisanih v zemljiški knjigi kot lastništvo pokojne P.H. in naložilo tožencema, da tožniku v 15-ih dneh podata ustrezno pisno izjavo s katero dovoljujeta vknjižbo lastninske pravice na podlagi darilne pogodbe, sklenjene med pokojno P.H. in tožnikom P.P. dne 30.5.1995 in overjeno pred notarjem dne 25.10.1995, pod št. OV 1799/95 in na podlagi katere je mogoč zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na navedenih nepremičninah na ime tožnika, da ne bo potrebna izvršba (tč. II izreka).

Zoper sodbo se je prvi toženec pritožil, uveljavlja vse pritožbene razloge ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne ter priglaša pritožbene stroške. Sodba izhaja iz napačnega materialnopravnega izhodišča, za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini je namreč poleg pridobitnega naslova potreben tudi pridobitni način, ki je za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini vpis v zemljiško knjigo. Takega pridobitnega načina tožeča stranka nima, saj ne tožnik in ne pokojna P.H. nista izposlovala vpisa po darilni pogodbi na tožnikovo ime pri predmetnih nepremičninah. Napačna je tudi odločitev, da te nepremičnine ne sodijo v zapuščino po pokojni P.H., saj je res le obratno. Vpisane so v zemljiški knjigi na njeno ime, torej so njena zapuščina. Zmotna je sodbena presoja, naj bi bil pridobitni način za tožnikovo lastnino tožnikova posest. To je lahko le zemljiškoknjižni vpis. Napačno tudi sodišče nalaga tožencu, da poda ustrezno pisno izjavo, s katero dovoljuje vknjižbo lastninske pravice na podlagi darilne pogodbe, saj je toženec ni sklenil, s tožnikom ni v pogodbenem razmerju na podlagi te darilne pogodbe in tudi ni toženec v zemljiški knjigi vpisan kot imetnik stvarne pravice pri navedenih nepremičninah. Morebitni obligacijski zahtevki iz darilne pogodbe z dne 30.5.1995 pa so zastarani tako proti pokojni P.H. kot tudi proti tožencu, zakonitemu dediču. Sodba z odločitvijo pod točko II izreka presega obravnavanje zadeve po napotitvenem zapuščinskem sklepu in prisoja tožniku toženčevo obveznost, ki ni bila predmet napotila iz napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča pod opr. št. D 259/98 in razsoja preko postavljenega zahtevka iz sklepa z dne 18.10.1999. Pritožba je utemeljena v spodaj navedenem obsegu.

V zapuščinski zadevi je prvostopenjsko sodišče (Okrajno sodišče v Kopru) izdalo sklep dne 18.10.1999 opr. št. D 259/98, zapuščinsko obravnavo po pokojni P.H. prekinilo, tožnika pa napotilo na pravdo, kot dediča, da dokaže, da so predmetne nepremičnine, zajete v pogodbi z dne 30.5.1995 med zapustnico in njim kot obdarjencem, njegova last in zato ne spadajo v zapuščino. Ob tem je pritožnika, tudi dediča, napotilo na pravdo, da dokaže da v zapuščino poleg denarnega zneska v hrambi pri G.P. v višini 1.655.000 tedanjih ITL spada še dodaten znesek prihrankov zapustnice, ki naj bi ga ta imela na dan smrti. Ker je torej med dediči bil spor o dejstvih, od katerih je bila odvisna ugotovitev, katero premoženje spada v zapuščino, je bil tožnik napoten na pravdo, in ta napotitev na pravdo ima za posledico vložitev ugotovitvene tožbe po 181. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožnik je tako tožbo vložil (odločitev pod I. točko izreka), tožil tudi na ugotovitev, da je lastnik in na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Sodišče prve stopnje je o postavljenih zahtevkih odločilo, kot to določa 310. člen ZPP. Procesnih kršitev ni, ni ovire, da ne bi tožnik poleg zahtevka, ki ga uveljavlja na podlagi napotitvenega sklepa, zoper dediče uveljavljal tudi drugih zahtevkov. Ker je kot zemljiškoknjižna lastnica še vedno vpisana zapustnica, P. H., in je tožnik leta 1995 sklenil s P.H. darilno pogodbo (ki sicer po ugotovitvah sodišča prve stopnje izpolnjuje vse formalnosti, a v zemljiški knjigi ni bila izvedena) in s katero mu je P.H. podarila predmetne nepremičnine, pritožba pravilno opozarja, da tožnik lastninske pravice ni pridobil, saj se le-ta na podlagi pravnega posla pridobi z vpisom v javno knjigo (33. člen Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih - ZTLR, ki ga je potrebno uporabiti v tem postopku, ki se je začel pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika - 268. člen SPZ). Zato je odločitev v 1. odst. II. točke izreka (ugotovitev, da je tožnik lastnik nepremičnin) materialnopravno zmotna in pritožba utemeljena. Nepravilna je tudi odločitev v 2. odst. II. točke izreka. Navedbe pritožnika glede zastaranja so sicer neupoštevne, saj tega, sicer materialnopravnega ugovora, v postopku na prvi stopnji ni podal, vezan pa je na ugotavljanje dejstev in je zato ta ugovor, podan v pritožbi, prepozen (337. čl. v zv. s 286. čl. ZPP). Ni se tudi mogoče strinjati s pritožnikom, ki trdi, da dediči ne morejo biti v zavezi, ker pogodbe niso sklenili oni, pač pa njihov univerzalni prednik, zapustnica, saj ima pogodba učinek za pogodbeni stranki in tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank, razen, če je v pogodbi določeno kaj drugega ali če izhaja kaj drugega iz narave same pogodbe (148. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ta zakon se za razmerja, nastala pred uveljavitvijo Obligacijskega zakonika, še uporablja - 1060. člen OZ). Vendar pa v tem postopku na pasivni strani ne sodelujejo vsi nujni sosporniki. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da s tožbo niso zajeti vsi dediči. Dva dediča, Z.H. in P.G., tako kot je tožnik poudaril že v tožbi, nista zajeta s tožbenim zahtevkom. Vendar so v konkretni zadevi po materialnem pravu dediči enotni in nujni sosporniki, saj so v takšni medsebojni zvezi, da lahko le vsi skupaj razpolagajo s pravicami in iz te pravice razpolaganja izhaja tudi nujnost, da so lahko le vsi skupaj toženi. Posledica sodbe z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine bi bila namreč enaka posledici njihovega akta razpolaganja, posamezni sodedič pa take pravice razpolaganja nima, ne more biti tožen, nujno potrebna je enotna skupna tožba. Ker je torej tožnik tožil le nekatere od sodedičev, in ne vseh nujnih sospornikov, je tožena napačna stranka, tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine zato ni bila sklepčna, gre pa za problem materialnega prava, na kar sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP). Tožbeni zahtevek v tem obsegu bi moralo sodišče prve stopnje zavrniti ter je sodišče druge stopnje pritožbi zato delno tako ugodilo, da je sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka tako spremenilo, da je tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnik lastnik predmetnih nepremičnin in na izstavitev zemljiškoknjižne listine, zavrnilo (4. odst. 358. člena ZPP). Ne glede na to, da je pritožbo vložil le prvi toženec, je, ker sta kot dediča z drugo toženko enotna sospornika in štejeta za enotno pravdno stranko ter se pravdna dejanja, ki so načelno koristna za oba, raztezajo tudi na drugo toženko, sodišče druge stopnje sodbo v točki II izreka spremenilo tudi glede druge toženke, ki se ni pritožila (196. člen ZPP).

V preostalem obsegu pa pritožba ni utemeljena. Tudi v tem primeru tožnik sicer ne toži vseh dedičev, vendar pa je narava sosporništva iz 196. člena ZPP odvisna od narave spora, v obeh primerih so sicer dediči udeleženci materialnopravne razmerja, vendar pa v primeru, ko so toženi na ugotovitev, da določen del premoženja ne spada v zapuščino, niso le vsi skupaj pasivno legitimirani, če namreč eden izmed dedičev uveljavlja zahtevek, da določen del premoženja, ki je formalno v zapuščini, ni bil zapustnikov in zato ne sodi v zapuščino, mora po materialnem pravu tožbo vložiti le zoper tiste sodediče, ki ne priznavajo utemeljenosti njegovega zahtevka, da se določen del zapuščinskega premoženja izloči iz zapuščine, in v konkretnem primeru je tožnik tožil le tiste sodediče, ki tega niso priznavali (prim. pravno mnenje obče seje VS RS z dne 15.6.1974, poročilo o sodni praksi I/1977). Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljena dejstva v tem obsegu pravilno odločilo, ko je zahtevku ugodilo, saj je tožnik z zapustnico sklenil darilno pogodbo in mu je zapustnica prepustila navedene nepremičnine, ki jih je prevzel v posest. Res je premoženje še vedno formalno last zapustnice, saj je le ta vpisana kot zemljiškoknjižna lastnica, vendar pa je te nepremičnine odtujila, jih izročila tožniku, zato v zapuščino ne spadajo. Pritožba zoper odločitev vsebovano v točki I izreka je zato neutemeljena ter jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in ker tudi kršitev, na katere po 2. odst. 350. čl. ZPP pazi po uradni dolžnosti, ni zasledilo, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

Delna sprememba sodbe je narekovala tudi spremembo odločbe o stroških. Stroški prvega toženca v postopku na prvi stopnji znašajo 162.120,00 SIT (1.160 odvetniških točk nagrade za sestavo odgovora na tožbo, pristop na dva naroka, ogled, porabljen čas med potovanjem in trajanje naroka ter poročilo stranki - vrednost točke znaša 110,00 SIT, 20% DDV, 3.000,00 SIT potnih stroškov in 6.000,00 SIT takse za odgovor na tožbo). Glede na približno polovičen uspeh v postopku je tožeča stranka dolžna prvemu tožencu povrniti 81.060,00 SIT. Povrniti mu mora tudi pritožbene stroške, glede na približno polovičen uspeh s pritožbo, 1/2 le teh, ki jih je sodišče druge stopnje odmerilo na skupno 100.200,00 SIT (500 točk za sestavo pritožbe, povečano za 20% zaradi DDV in 34.200,00 SIT zaradi plačila sodne takse), torej 50.100,00 SIT. Skupno je zato tožnik dolžan prvemu tožencu povrniti 131.160,00 SIT pravdnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.12.2005 dalje do plačila, v 15-ih dneh (154., 155. in 165. člen ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia