Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Konkreten odgovor na izpostavljeno vprašanje: „Ali gre pri dvojčkih za večstanovanjske stavbe ali za več stanovanjskih stavb, ki so skupaj pripojene“, je odvisen od konkretnih dejanskih okoliščin (in ne od poimenovanja objekta), teh pa revidenta v izpostavljeno vprašanje nista vključila. Njuno vprašanje zato ni konkretizirano, zastavljeno je na splošni ravni, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (revidenta) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicujeta na 1. in 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglašata stroške revizijskega postopka.
K I. točki izreka:
2. Revizija ni dovoljena.
3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo revidentov zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostave Vič - Rudnik z dne 19. 1. 2012, s katero je bila zavrnjena njuna zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za odstranitev obstoječega objekta (enote dvojčka) in novogradnjo stanovanjske hiše na tam navedenem zemljišču. Tožena stranka je z odločbo z dne 16. 5. 2012, pritožbo revidentov zoper prvostopenjski akt zavrnila. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da bosta revidenta z nameravano gradnjo, to je odstranitvijo svoje enote dvojčka, posegla v skupne dele in naprave celotnega objekta, za tak poseg pa nista predložila soglasja solastnikov skupnih delov in naprav. Ugotovljeno je, da obe enoti dvojčka predstavljata enoten oziroma enovit objekt z enotno in skupno strešno konstrukcijo, skupnim žlebom za odvajanje meteorne vode, skupnim dimnikom, skupno nosilno steno in v njej izvedenimi armirano betonskimi zaključnimi vezmi medetažnih plošč. Šele z nameravano gradnjo in v ta namen predvidenimi posegi (rezanjem medetažnih plošč, izvedbo dilatacije s toplotno zaščito, izdelavo novih dilatiranih temeljev) bi zato prišlo do konstrukcijske ločitve do sedaj enovitega objekta.
4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
5. Revidenta uveljavljata dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.
6. V obravnavani zadevi revidenta izpodbijata odločbo, s katero je bila zavrnjena njuna zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja. V tej odločbi pa njuna obveznost ali pravica ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega dostavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen. Tega ne spremeni niti revizijska navedba, da investicijska vrednost gradnje presega 350.000,00 EUR. Tako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo tudi v svojih številnih odločbah kot npr. X Ips 115/2009, X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 494/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009, X Ips 503/2010, X Ips 182/2011, X Ips 301/2011. 7. Revidenta uveljavljata dovoljenost revizije tudi po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po navedeni določbi je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
8. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno.
9. Revidenta sta kot pomembno pravno vprašanje navedla, da gre za vprašanje pravnega režima dvojčkov in sicer: „Ali gre pri njih za večstanovanjske stavbe ali za več stanovanjskih stavb, ki so skupaj pripojene.“ Dodatno sta pojasnila, da je od tega vprašanja odvisno ravnanje upravnih organov v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj in drugih posegih na takih objektih, kot tudi vzdrževanje, upravljanje in delitev stroškov za take objekte.
10. Po presoji Vrhovnega sodišča revidenta s to navedbo zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije nista izkazala.
11. Vprašanje, tako kot je zastavljeno, je zastavljeno na splošni ravni, zato konkreten odgovor, ki bi pripomogel k razvoju prava in pravni varnosti v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj (kar je vsebina tega spora), ni možen. Konkreten odgovor je namreč odvisen od konkretnih dejanskih okoliščin (in ne od poimenovanja objekta), teh okoliščin pa revidenta v izpostavljeno vprašanje nista vključila. Ker revidenta vprašanja nista konkretizirala z navedbo dejanskih okoliščin obravnavane zadeve, njuno vprašanje ni konkretizirano, zato tudi pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
12. Ker revidenta nista izkazala izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:
13. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).