Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revidentka je učence napeljevala k nespoštovanju pravil o (ne)uporabi mobilnih telefonov in je s tem spodkopala avtoriteto učiteljice, ki je ravno želela doseči spoštovanje teh pravil. Zato je bilo opozorilo pred odpovedjo utemeljeno. Revidentka je kršila odredbo o nesprejemanju učencev, ki ji niso bili dodeljeni v okviru strokovne pomoči. Pri tem je dovoljevala brskanje po medmrežju v času svoje odsotnosti, zato je prišlo tudi do ogroženosti notranjih baz tožene stranke.
Revizija se zavrne.
Tožena stranka krije sama svoje revizijske stroške.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 29. 11. 2013. Posledično je zavrnilo tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek ter zahtevek po 118. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in naslednji). Ugotovilo je, da je tožnica delala pri toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 1. 2010 na delovnem mestu učiteljice za dodatno strokovno pomoč. S strani tožene stranke je bilo utemeljeno podano opozorilo pred odpovedjo dne 10. 10. 2013, ker je tožnica pred učenci zagovarjala nespoštovanje pravil o prepovedi uporabe mobilnih telefonov. Po opozorilu je tožnica učencem dovoljevala brskati po medmrežju na njem računalniku v času svoje odsotnosti. Med 12. 10. in 12. 11. 2013 je učencem nepooblaščeno popravljala in izdelovala seminarske naloge. Kljub odredbi o izvajanju delovnih obveznosti z dne 10. 10. 2013 je sprejemala nenapovedane obiske učencev, ki ji niso bili dodeljeni za izvajanje dodatne strokovne pomoči. Zaradi teh kršitev je bil utemeljen krivdni razlog za redno odpoved po določbi tretje alineje prvega odstavka 88. člena ZDR-1 in je bila odpoved zakonita, zahtevek tožnice pa neutemeljen.
2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da vodstvo tožene stranke ni usposobljeno na področju specialne in rehabilitacijske pedagogike, kot je sama, zato strokovnosti njenega dela ne more objektivno oceniti. Varovati se mora avtonomnost učiteljskega poklica, pri katerem se mora dati na prvo mesto koristi otrok. Odredba z dne 10. 10. 2013 pomeni hud poseg v samostojnost učitelja. Opozorilo z dne 10. 10. 2013 ne vsebuje dejanskega opisa domnevne kršitve, zaključki sodišča pa so protispisni glede na vsebino opozorila in pisno izjavo A. B. Tožnica ni bila pristojna za odvzem mobilnih telefonov, temveč je bila za to pristojna A. B., poseg v avtoriteto A. B. pa ni vsebovan v pisnem opozorilu. Tožnica se ni mogla pripraviti na narok za glavno obravnavno dne 26. 5. 2014, ker je imela premalo časa za pripravo, poleg tega na naroku ni mogla biti prisotna iz zdravstvenih razlogov, zato ni mogla sodelovati pri zaslišanju prič. S tem ji je bila odvzeta pravica do izjave. Zavrnitev dokazov je neobrazložena in nepravilna. Sodišče ne bi smelo utemeljevati zavrnitve dokaznih predlogov na podlagi vnaprejšnje dokazne ocene. Tožnica ni bila seznanjena z dokazi o kršitvah na zagovoru pred odpovedjo, zato ji je bila odvzeta možnost učinkovitega zagovora. Sodišče ne obrazloži, katera konkretna navodila naj bi kršila. Nikoli ni v celoti sama izdelala seminarskih nalog, ampak je učencem le pomagala pri njihovi izdelavi. Njen računalnik ni omogočal dostopa v občutljivejše aplikacije tožene stranke.
4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki v odgovoru predlaga zavrnitev revizije.
5. Revizija ni utemeljena.
6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).
7. Revizija neutemeljeno uveljavlja protispisnost pri zaključkih sodišča glede vsebine opozorila pred odpovedjo z dne 10. 10. 2013 (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče je v svojih razlogih ustrezno povzelo vsebino opozorila, ugotovitev sodišča o kršitvi pa tudi ni v vsebinskem nasprotju s pisno izjavo A. B. V opozorilu je izrecno naveden revidentkin nepooblaščen poseg v dejavnost podaljšanega bivanja z javnim zanikanjem potrebe po upoštevanju šolskega reda o uporabi mobilnih telefonov, zato sodišče ni širilo dejanskih okvirov opozorila, ko je ugotovilo poseg v „avtoriteto“ druge učiteljice.
8. Neutemeljen je revizijski očitek o kršitvi iz osme alineje drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni imela dovolj časa za pripravo na prvi narok za glavno obravnavo dne 26. 5. 2014 oziroma ker na njem ni mogla biti osebno prisotna in ker so bili nekateri njeni dokazni predlogi zavrnjeni. Prvi datum za narok je bil določen za dne 27. 3. 2014, vendar je bil na podlagi revidentkinega predloga z dne 25. 3. 2014 prestavljen na 27. 5. 2014, o čemer je bila revidentka obveščena 27. 3. 2014. Z obvestilom z dne 12. 5. 2014 (revidentka ga je prejela naslednji dan) pa je sodišče narok preložilo na 26. 5. 2015. V skladu z drugim odstavkom 280. člena ZPP je treba narok za glavno obravnavo določiti tako, da ostane stranki dovolj časa za pripravo, vendar najmanj 15 dni od prejema vabila. Tožnica je imela dovolj časa za pripravo za prvi narok za glavno obravnavo, saj je bil končni termin naroka slaba dva meseca po prvotno predvidenem prvem naroku za glavno obravnavo, ki je bil preložen, zato skrajšanje roka petnajstdnevnega roka iz 280. člena ZPP ne more vplivati na njeno pripravo na glavno obravnavo.
9. Revidentki ni bila kršena pravica do izjave s tem, da ni bila osebno prisotna na naroku dne 26. 4. 2014. Na naroku je revidentko zastopala pooblaščena odvetnica, ki je na njem aktivno sodelovala. Revidentka je imela tako možnost izjavljati svojo voljo preko pooblaščenca na naroku, potem pa v pripravljalnih vlogah in še na naslednjem naroku, ko je bila tudi zaslišana v dokazne namene. Zato je imela revidentka v postopku pred sodiščem prve stopnje zadostno možnost izjaviti svoja stališča, čeprav na naroku dne 26. 4. 2014 ni bila osebno prisotna.
10. Sodišče prve stopnje je obrazloženo zavrnilo nekatere dokazne predloge revidentke. Sodišče druge stopnje je obrazložilo, da je sodišče prve stopnje izvedlo dokaze, ki so pomembni za ugotovitev utemeljenosti odpovednega razloga, zaslišanje zdravnice L. Š. o strokovnosti revidentkinega dela pa se ne nanaša na odločilno dejstvo v tem sporu. Po presoji revizijskega sodišča je pritožbeno sodišče pravilno utemeljilo zavrnitev dokaznih predlogov, ki se nanašajo na dokazovanje dejstva revidentkinega strokovnega dela. Revidentki se v odpovedi namreč ni očitala splošna nestrokovnost pri delu, temveč povsem konkretne kršitve delovnih obveznosti, ki s siceršnjo strokovnostjo pri delu revidentke nimajo neposredne povezave. Zato so bili predlagani dokazi glede dejstva njene (širše) strokovnosti neprimerni, saj bi dokazovali dejstvo, ki v sporu ni pravno pomembno. Sodišče prve stopnje je sicer v obrazložitvi zavrnitve dokaznih predlogov med drugim netočno zapisalo, da se je o dejstvu načina izvajanja strokovne pomoči že prepričalo na podlagi izvedenih dokazov, zato njenim dokaznim predlogom ni ugodilo. Vendar to na drugačno odločitev nima vpliva, ker iz revizijskih trditev izhaja, da je z zavrnjenimi dokaznimi predlogi poskušala dokazovati za obravnavni spor pravno nepomembna dejstva.
11. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.
12. Revidentka je bila zaposlena na delovnem mestu učitelja za dodatno strokovno pomoč. Ugotovljeno je bilo, da je dne 26. 9. 2013 pred učenci zagovarjala nespoštovanje pravil o prepovedi uporabe mobilnih telefonov, pri tem pa posegla v avtoriteto učiteljice A. B., ki je vodila podaljšano bivanje na predmetni stopnji. Zato je tožena stranka revidentki podala opozorilo pred odpovedjo dne 10. 10. 2013. Istega dne je tožena stranka izdala odredbo, po kateri ji je bil izrecno določen čas dela glede na dodeljene učence po odločbah za dodatno strokovno pomoč. Po odredbi se je lahko z učenci pogovarjala le v okviru napovedanih obiskov, nenapovedane obiske je morala preusmeriti, o vsebini pogovorov pa je morala obveščati vodstvo šole. Tožena stranka ji je dne 29. 11. 2013 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker je kljub odredbi z dne 10. 10. 2013 izvajala dodatno dejavnost izven odločb o strokovni pomoči in učencem dovoljevala brskanje po medmrežju kljub nevarnosti dostopa do osnovnih baz tožene stranke. V času od 12. 10. 2013 do 12. 11. 2013 je učencem nepooblaščeno popravljala, obdelovala in izdelovala seminarske naloge, s čimer je posegla v enotnost kriterijev ocenjevanja in z razvajanjem in neposrednim opravljanjem dela, ki bi ga morali učenci opraviti samostojno, spodkopavala avtoriteto pedagoškega kolektiva in nevzgojno vplivala na najstniško populacijo.
13. Revidentka je bila v skladu s prvim odstavkom 85. člena ZDR-1 predhodno pisno opozorjena na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti in na možnost odpovedi. Opozorilo je dovolj določno opredelilo revidentkino kršitev z zagovarjanjem nespoštovanja pravil o uporabi mobilnih telefonov pred učenci, s čimer je otežila delo učiteljice, ki je imela tedaj otroke v varstvu. Zato revizija neutemeljeno navaja, da naj se ne bi vedelo, za katero kršitev naj bi šlo.
14. Revizija zmotno meni, da bi morala tožena stranka revidentki na zagovoru pred odpovedjo predstaviti dokaze za očitane kršitve. Tega zakon v drugem in tretjem odstavku 85. člena ZDR-1 od delodajalca ne zahteva. Delodajalec je načeloma dolžan v razumnem roku zagotoviti delavcu zagovor pred odpovedjo iz krivdnega razloga, za svoje očitke pa ni dolžan predstaviti vseh možnih dokaznih sredstev. V sodnem postopku pa mora delodajalec dokazovati utemeljenost odpovedi, če delavec meni, da je nezakonita (prvi odstavek 84. člena ZDR-1). V obravnavni zadevi je tožena stranka uspešno dokazala vse kršitve, očitane v odpovedi.
15. Ker je tožena stranka dokazala utemeljenost opozorila in odpovednega razloga, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita (tretja alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Revidentka je učence napeljevala k nespoštovanju pravil o (ne)uporabi mobilnih telefonov in je s tem spodkopala avtoriteto učiteljice, ki je ravno želela doseči spoštovanje teh pravil. Zato je bilo opozorilo pred odpovedjo utemeljeno. Revidentka je kršila odredbo z dne 10. 10. 2013 o nesprejemanju učencev, ki ji niso bili dodeljeni v okviru strokovne pomoči. Pri tem je dovoljevala brskanje po medmrežju v času svoje odsotnosti, zato je prišlo tudi do ogroženosti notranjih baz tožene stranke, kar je sodišče ugotovilo predvsem na podlagi zaslišanja priče M. D. Revizija glede ogroženosti notranjih baz neutemeljeno uveljavlja protispisnost in neobrazloženost, saj je sodišče korektno povzelo pričanje M. D., da se je administrativni del računalniškega sistema tožene stranke izklapljal zaradi povečanega prometa na revidentkinem računalniku. Sicer pa iz revizije v tem delu izhaja predvsem nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem (tretji odstavek 370. člena ZPP). Učencem je izdelovala seminarske naloge, čeprav za to ni bila pooblaščena. Z navedenimi kršitvami ni upoštevala navodil delodajalca (34. člen ZDR-1) in je škodila interesom tožene stranke (37. člen ZDR-1).
16. Revidentka se neutemeljeno sklicuje na avtonomnost učiteljskega poklica kot na opravičilo za njena ravnanja. V odpovedi se ji ne očitalo nestrokovnega dela na splošno pri delu z dodeljenimi učenci, ki so rabili njeno dodatno strokovno pomoč. Očitki so bili konkretizirani in so se nanašali na revidentkino nespoštovanje ureditve in delitve dela znotraj tožene stranke. Revidentka je bila dolžna upoštevati odločitve tožene stranke glede delitve delovnih nalog med različnimi učitelji in navodila o njenem delu, vezanem le na ozki krog dodeljenih ji učencev. Ko tega ni spoštovala, je nepooblaščeno posegala v delovne procese tožene stranke.
17. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.
18. Tožena stranka na podlagi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004 in naslednji) krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.