Jedro

Tožnica (Odvetniška zbornica Slovenije) zahteva plačilo denarne kazni in povprečnine, ki je bila tožencu naložena s pravnomočno odločbo disciplinske komisije I. stopnje. V skladu z določbo 71. člena ZOdv in 91. člena Statuta odvetniške zbornice Slovenije je takšna odločba izvršljiva. Presoja izvršljive odločbe tožnice oz. njene disciplinske komisije ne terja, pa tudi ne dopušča še posebne ocene sodišča v pravdnem postopku, ali je tožbeni zahtevek iz mandatne tožbe utemeljen, temveč izvršitev, upoštevaje določbe ZOdv in statuta tožeče stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo plačilni nalog istega sodišča opr. št. Pl .../2006-4 s 15. 2. 2007 in zavrglo mandatno tožbo.

Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Navaja, da je razmerje, ki nastane na podlagi pravnomočne disciplinske odločbe tožničinega disciplinskega organa, civilnopravno razmerje med dolžnikom in upnikom, če se takšna pravnomočna odločba glasi na denarno terjatev. Brezpredmetno je, da Zakon o odvetništvu (1) (v nadaljevanju ZOdv), določa, da so odločbe disciplinskih organov zbornice izvršljive. Nepomembno je, na podlagi kakšnega postopka je nastala vtoževana terjatev, dejstvo je, da je toženec član Odvetniške zbornice Slovenije in da je na podlagi njej lastnih predpisov nastal vtoževani dolg, ki ga toženec ni poravnal. Sodišče v izpodbijanem sklepu zmotno ugotavlja, da naj med strankami ne bi obstajal spor, saj je spor prav v tem, da toženec dolga noče poravnati. Pravdno sodišče je v skladu z določbo 1. člena Zakona o pravdnem postopku (2) (v nadaljevanju ZPP) pristojno za vse civilnopravne spore, razen če so kateri od navedenih po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. Ker noben zakon ne določa, da je za takšne spore pristojno specialno sodišče oziroma organ, je za sojenje pristojno pravdno sodišče. Tožnica se sklicuje še na sodbo Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cp 1513/2006 s 4. 7. 2006, kjer je slednje dopustilo sojenje v podobni zadevi in se postavilo na stališče, da odločbe tožnice niso izvršilni naslov in jih ni mogoče izvršiti v pravdnem ali upravnem izvršilnem postopku. Pritožnica predlaga, da sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da toženčev ugovor zavrne, podredno pa ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožba je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje utemeljeno poudarja, da v pravdnem postopku sodišče odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerij ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa (1. člen ZPP). Sodišče prve stopnje tudi pravilno pojasni, da “spor“ med pravdnima strankama ni spor iz osebnih, družinskih, pa tudi ne premoženjskih ali drugih civilnopravnih razmerij. Zato sodišče pravilno zaključuje, da ni pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku tožnice.

Tožnica zahteva plačilo denarne kazni in povprečnine, ki je bila tožencu naložena s pravnomočno odločbo disciplinske komisije I. stopnje. V skladu z določbo 71. člena ZOdv in 91. člena Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (3) je takšna odločba izvršljiva. Presoja izvršljive odločbe tožnice oz. njene disciplinske komisije ne terja, pa tudi ne dopušča še posebne ocene sodišča v pravdnem postopku, ali je tožbeni zahtevek iz mandatne tožbe utemeljen, temveč (prisilno) izvršitev, upoštevaje zgoraj nanizane specialne določbe ZOdv in statuta tožeče stranke.

Podobno stališče je Višje sodišče v Ljubljani zavzelo v sklepu, opr. št. I Cp 7215/2006 z 31. 1. 2007, sklepu I Cp 1564/2005 z 9. 11. 2005, pa tudi sklepu II Cp 3230/2007 z 29. 8. 2007. Pritožnik pa se sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cp 1513/2006 s 4. 7. 2006, v kateri je sodišče ob enaki pravni situaciji o tožbenem zahtevku odločilo. To sodišče citirano odločbo ocenjuje kot odstop od zgoraj citirane sodne prakse, poudarja, da se Višje sodišče v Mariboru v citirani sodbi sploh ni opredelilo do vprašanja sodne pristojnosti oz. pristojnosti pravdnega sodišča, ampak le do vprašanja, ali je odločba Disciplinske komisije Odvetniške zbornice Slovenije izvršilni naslov v smislu določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (4). To sodišče pa citirano odločbo (iz zgoraj pojasnjenih razlogov) ocenjuje kot napačno.

Ker je torej sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožbeni zahtevek tožeče stranke ne spada v sodno pristojnost in pravilno zavrglo mandatno tožbo, podani pa niso uveljavljani in tudi ne po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi, je višje sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije pritožbene stroške.

(1) Uradni list RS, št. 18/93 s spremembami in dopolnitvami.

(2) Uradni list RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo.

(3) Uradni list RS, št. 15/94 s spremembami in dopolnitvami.

(4) Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami.