Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.

Če pomembna pravna vprašanja, na katera naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, sploh niso oblikovana, revizija ne zadosti standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, ki se zahteva za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revident z navedbami o tem, da v Srbiji nima nikogar in ničesar, saj v Sloveniji živi že od svojega enajstega leta, da je v Sloveniji solastnik hiše ter, da bi njegova prisilna odstranitev pomenila kršitev njegovih temeljnih pravic po 8. členu EKČP, pri čemer iz njegovih revizijskih navedb in podatkov spisa izhaja, da revident v Sloveniji nima partnerke, nima zaposlitve, njegova otroka pa živita v tujini, izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Policijske uprave Koper, Policijske postaje Postojna št. 2253-23/2015/3 (3B697-07) z dne 13. 10. 2015. S to odločbo je bil tožniku izrečen ukrep odstranitve tujca iz države ter prepoved vstopa v državo za čas 2 (dveh) let. Drugostopenjski upravni organ je z odločbo št. 2253-33/2015/4 (155-02) z dne 2. 11. 2015 tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnil. 2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnik v nadaljevanju (revident) vložil revizijo, katere dovoljenost utemeljuje po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Hkrati z revizijo vlaga tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena ZUS-1. 3. Revizija ni dovoljena.

K I. točki izreka:

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Stranka, ki vloži izredno pravno sredstvo, mora namreč izkazati, da so za njeno vsebinsko obravnavo izpolnjene procesne predpostavke, konkretno njena dovoljenost. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kakšne so zahteve za to, da se upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014). Med drugim mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7. Revident v delu revizije, ki ga posebej označi kot del revizije namenjen njeni dovoljenosti, navaja le, da gre v tej zadevi za „celo vrsto pomembnih, doslej v sodni praksi nerazrešenih pravnih vprašanj, zlasti v zvezi z novejšo judikaturo Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP), ki so bila odprta že v tožbi, vendar je prvostopenjsko sodišče vsa pomembna pravna vprašanja ignoriralo“.

8. S temi navedbami revident ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanja, na katera naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, sploh niso oblikovana. Revident sicer v delu revizije, ki ga posebej označi kot del, namenjen njeni vsebinski utemeljitvi, navede nekatere odločbe ESČP, vendar ne pojasni, v čem naj bi bile konkretne okoliščine v obravnavani zadevi primerljive z dejanskim stanjem, na podlagi katerega so bila sprejeta stališča v navedenih zadevah ESČP, niti v zvezi s temi stališči ne oblikuje vprašanja, ki bi bilo pomembno za odločitev v obravnavani zadevi. V takem položaju bi torej moralo Vrhovno sodišče na podlagi v reviziji citiranih tožbenih navedb samo oblikovati pomembno pravno vprašanje, nato pa nanj še odgovoriti. To pa pomeni, da revident ni izpolnil svojega trditvenega bremena.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča revident ni izkazal niti izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (npr. sklepi X Ips 346/2010 z dne 22. 12. 2010, X Ips 201/2011 z dne 7. 11. 2012, X Ips 42/2013 z dne 14. 3. 2013) mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

10. Revident s svojimi navedbami o tem, da v Srbiji nima nikogar in ničesar, saj v Sloveniji živi že od svojega enajstega leta, da je v Sloveniji solastnik hiše ter da bi njegova prisilna odstranitev pomenila kršitev njegovih temeljnih pravic po 8. členu EKČP, pri čemer iz njegovih revizijskih navedb in podatkov spisa izhaja, da revident v Sloveniji nima partnerke, nima zaposlitve, njegova otroka pa živita v tujini, revident izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.(1)

11. Ker uveljavljani pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Po drugem odstavku 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo tožeče stranke izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. 13. Ker je po navedeni določbi 84. člena ZUS-1 mogoče začasno odredbo izdati le do odločitve o reviziji, o vloženi reviziji pa je Vrhovno sodišče odločilo s tem sklepom, ni izpolnjena procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe. Zato je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 revidentovo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo.

(1) Primerjaj sklepe o zavrženju revizij X Ips 320/2013, X Ips 227/2014, X Ips 442/2014, X Ips 17/2015 in X Ips 24/2015.