Jedro

Tožena stranka je tako zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, ki ji ga nalaga določba prvega odstavka 272. členaZPIZ-1, to je izvedba dolžnih ukrepov s področja zdravja in varstva pri delu. Ob tem se kot prestrogo izkaže stališče pritožbenega sodišča, da bi tožena stranka za to, da bi se razbremenila odgovornosti tožeči stranki povrniti škodo zaradi nastale delovne nezgode, morala trditi in dokazati še, da so izvedeni periodični pregledi skladni z navodili proizvajalca delovne opreme in da ji navodila ne nalagajo servisiranja in vzdrževanja oziroma pregledovanja delovne opreme v krajših rokih oziroma, da tovrstnih navodil proizvajalca sploh ni bilo. Takšnega trditvenega in dokaznega bremena toženi stranki ob izostanku trditev tožeče stranke, da bi npr. morala tožena stranka preglede bolj pogosto izvajati, ker je to za takšne delovne stroje običajno, ni mogoče naprtiti.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se: a) v I. točki izreka spremeni tako, da se pritožbi tožene stranke v delu, ki se nanaša na II. in IV. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje ugodi in se sodba sodišča prve stopnje: – v II. točki izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne tudi za znesek 18.304,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi: od zneska 13.622,84 EUR od dneva vložitve tožbe dne 7. 7. 2016 dalje do plačila in od zneska4.682,46 EUR od 8. 11. 2017 dalje do plačila; - v IV. točki izreka pa spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene stroške prvostopenjskega postopka v višini 1.645,78 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti; b) v II. točki izreka spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 1.103,38 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti njene stroške revizijskega postopka v višini 1.126,98 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločitev o reviziji, toženi stranki naložilo povračilo izplačanih nadomestil za čas poklicne rehabilitacije v delovni nezgodi poškodovanemu zavarovancu tožene stranke in delavcu tožeče stranke v skupnem znesku 18.304,92 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka).

3. Na predlog tožene stranke je Vrhovno sodišče s sklepom III DoR 40/2020 z dne 18. 5. 2020 dopustilo revizijo glede dveh vprašanj: – ali gre v konkretnem primeru toženi stranki, glede na ugotovljeno dejansko stanje o izvedenih pregledih delovne opreme, očitati opustitev izvajanja dolžnih ukrepov s področja zdravja in varstva pri delu, in - ali sta sodišči glede na okoliščine primera in obstoječo sodno prakso pravilno ovrednotili soprispevek delavca (delovodje) k nastali delovni nezgodi.

4. Tožena stranka drugostopenjsko sodbo izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge in prve stopnje (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrže oziroma zavrne, oziroma podrejeno, da sodbo(-i) sodišča druge (in prve) stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču druge (prve) stopnje v novo sojenje.

5. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila.

**Odločilne dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, na katere je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 370. člena ZPP)**

6. Pri toženi stranki se je 27. 7. 2010 zgodila delovna nesreča, v kateri je bil poškodovan zavarovanec tožeče stranke in delavec (delovodja) tožene stranke B. B. (v nadaljevanju delavec). Na dan nesreče je opravljal delo z dvižno košaro. Košara se je na višini približno 5 metrov prevrnila/obrnila. Delavec je padel iz košare ter pri tem utrpel hudo telesno poškodbo (zlom vretenca Th12). Dvižna košara v času nesreče ni bila tehnično brezhibna (napaka ni bila vidna; šlo je za napako na ventilu sornika1 in nedelujoče zavorne ventile), delavec v njej pa ni bil pripet z varnostnim pasom, čeprav je vedel, da bi moral biti.

7. Dvižno košaro je 18. 12. 2008 pregledala družba A. d.o.o. in nato dne 9. 1. 2009 izdala potrdilo o pregledu in preizkusu sredstva za delo (to je hidravlične platforme), iz katerega izhaja, da ustreza zahtevam za varno delo in ob namenski uporabi po navodilih in z ustrezno pazljivostjo usposobljeni osebi zagotavlja varnost pri delu. Rok za ponovni pregled je bil določen „najkasneje 18. 12. 2011 (TRI LETA)“. Zadnji servis (servis na platformi RAM Gemini 205TJ: menjava olja, filtra, mazanje, tesnjenje stabilizatorja, popravilo odbijača in bočne zaščite, zamenjava nožnega stikala v košari) je bil opravljen 29. 6. 2010. **Razlogi sodišč nižjih stopenj**

8. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je bil glavni vzrok za delovno nesrečo dvižna košara, ki kljub pravilni skrbi tožene stranke za preglede in vzdrževanjele-te, v času nesreče ni bila tehnično brezhibna. Odgovornost tožene stranke je utemeljilo na kršitvi 5. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju ZVZD), to je na opustitvi izvedbe ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev. Sodišče je del odgovornosti za nezgodo pripisalo tudi delavcu (njegov soprispevek je ocenilo na 35 %), saj sredstev za delo, varnostnih naprav oziroma osebne varovalne opreme ni uporabljal skladno z namenom in navodili delodajalca (kršitev 9. člena ZVZD). Pri odločitvi o višini soprispevka je sodišče upoštevalo, da neuporaba varnostnega pasu ni bila glavni vzrok nesreče. Če do prevrnitve košare ne bi prišlo, kljub neuporabi varnostnega pasu ne bi prišlo niti do padca delavca. Neuporaba varnostnega pasu zato ne pomeni pretrganja vzročne zveze.

9. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Postavilo se je na stališče, da toženkinima ukrepoma pregleda in vzdrževanja košare ni kaj očitati in sta pravilna, vendar pa za zagotovitev brezhibnosti delovanja nista zadostna. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (v nadaljevanju Pravilnik) namreč delodajalcu nalaga obveznost, da je delovna oprema vzdrževana tako, da ves čas uporabe ustreza določbam Pravilnika2. Ker tožena stranka ni trdila in dokazala, da so periodični pregledi skladni z navodili proizvajalca delovne opreme in da ji navodila ne nalagajo servisiranja oziroma vzdrževanja oziroma pregledovanja v krajših rokih, njenim navedbam, da je izpolnila vse, kar je bila v skladu s predpisi dolžna storiti, ni mogoče slediti. Ker neuporaba varnostnega pasu ni bila (edini) vzrok nesreče, ni mogoče pritrditi pritožnici, da je bila vzročna zveza med ravnanjem toženke in nastankom škodnega dogodka prekinjena. Delavčeva opustitev varovanja je prispevala k nastanku škode, zato je njegov soprispevek glede na okoliščino, da je bil kot delovodja odgovoren za varno delo in še toliko bolj zavezan k spoštovanju pravil o varnem delu, pravilno ocenjen.

**Revizijske navedbe**

10. Revidentka napada stališče sodišč nižjih stopenj, da je toženi stranki zaradi napake na dvižni košari možno očitati protipravno ravnanje kljub vsem pravilno izvedenim ukrepom. Takšno stališče ustvarja pravno nevzdržno situacijo, po kateri delodajalec, ki poskrbi za redne preglede in vzdrževanje delovne opreme (nazadnje manj kot en mesec dni pred nezgodo) ter razpolaga z veljavnim potrdilom o pregledu in preizkusu opreme, delavcem pa zagotovi tudi ustrezno varovalno opremo, v primeru delovne nezgode odgovarja enako kot delodajalec, ki teh ukrepov ne izvede.

11. V zvezi s soprispevkom delavca revidentka trdi, da je zaradi neuporabe varnostnega pasu vzročna zveza med ravnanjem tožene stranke in nastankom škodnega dogodka pretrgana oziroma da je ravnanje delavca najmanj ključno prispevalo k nastanku nezgode. Pri tem se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča (sodbe VIII Ips 321/2017 z dne 6. 11. 2018, VIII Ips 161/2018 z dne16. 10. 2018, VIII Ips 263/2008 z dne 26. 1. 2010), Višjega sodišča v Ljubljani, okrožnih sodišč ter Delovnega in socialnega sodišča. **Razlogi za ugoditev reviziji**

12. V času delovne nezgode veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) je v prvem odstavku 272. člena določal, da zavod (tožeča stranka) zahteva povrnitev povzročene škode od delodajalca, če je zavarovančeva invalidnost, telesna okvara, potreba po tuji pomoči in postrežbi ali smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni ukrepi za varnost in zdravje pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi.

**Glede prvega dopuščenega vprašanja**

13. Prvo dopuščeno vprašanje terja odgovor na vprašanje, ali je tožena stranka zadostila zakonski zahtevi glede izvedbe ukrepov za varnost in zdravje pri delu ali drugih ukrepov, predpisanih ali odrejenih za varnost ljudi.

14. Določba prvega odstavka 272. člena ZPIZ-1 ne vzpostavlja objektivne odgovornosti delodajalca Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za povrnitev njej nastale škode zaradi delovne nezgode. Objektivna odškodninska odgovornost velja le v razmerju med delodajalcem (imetnikom nevarne stvari) in delavcem (150. člen OZ).

15. Dvižno košaro je decembra 2008 pregledala za to usposobljena gospodarska družba A. d.o.o., registrirana za opravljanje strokovnih nalog s področja varstva pri delu in zaradi tega nedvomno dobro pozna oziroma mora poznati navodila proizvajalcev delovne opreme, ki jo pregleduje. Rok za ponovni pregled hidravlične platforme je določila „najkasneje 18. 12. 2011 (TRI LETA)“. Delovna košara je bila tudi redno servisirana. Zadnji servis je bil opravljen slab mesec pred delovno nezgodo. Ker je bila delovna nezgoda posledica napake, ki ni bila vidna, toženi stranki ni mogoče očitati, da pred nezgodo ni poskrbela za „predčasni“ pregled in odpravo napake. Tožena stranka je tako zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, ki ji ga nalaga določba prvega odstavka 272. člena ZPIZ-1, to je izvedba dolžnih ukrepov s področja zdravja in varstva pri delu. Ob tem se kot prestrogo izkaže stališče pritožbenega sodišča, da bi tožena stranka za to, da bi se razbremenila odgovornosti toženi stranki povrniti škodo zaradi nastale delovne nezgode, morala trditi in dokazati še, da so izvedeni periodični pregledi skladni z navodili proizvajalca delovne opreme in da ji navodila ne nalagajo servisiranja in vzdrževanja oziroma pregledovanja delovne opreme v krajših rokih oziroma, da tovrstnih navodil proizvajalca sploh ni bilo. Takšnega trditvenega in dokaznega bremena toženi stranki ob izostanku trditev tožeče stranke, da bi npr. morala tožena stranka preglede bolj pogosto izvajati, ker je to za takšne delovne stroje običajno, ni mogoče naprtiti.

16. Odgovor na dopuščeno vprašanje zato glasi, da glede na ugotovljeno dejansko stanje o izvedenih pregledih delovne opreme, toženi stranki ni mogoče očitati opustitve izvajanja dolžnih ukrepov s področja zdravja in varstva pri delu.

17. Po zgoraj obrazloženem se pokaže, da ni utemeljena zahteva tožeče stranke za povrnitev izplačanih nadomestil zavarovancu tožene stranke in delavcu tožeče stranke za čas poklicne rehabilitacije.

**Glede drugega dopuščenega vprašanja**

18. Upoštevaje odgovor na prvo dopuščeno vprašanje, odgovor na drugo dopuščeno vprašanje za odločitev v obravnavanem primeru ni pomemben. Vrhovno sodišče se v njegovo presojo zato ni spustilo.

**Odločitev o reviziji**

19. Vrhovno sodišče je zaradi zmotne uporabe materialnega prava reviziji tožene stranke ugodilo ter sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (prvi odstavek 380. člena ZPP; prva alineja točke I.a izreka).

20. Za odločitev so glasovali štirje člani senata. Sodnik dr. Đorđevič je glasoval za zavrnitev revizije in je najavil ločeno mnenje.

**Odločitev o stroških postopka**

21. Spremenjena odločitev o glavni stvari je narekovala drugačno odločitev o pravdnih stroških (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ker je tožena stranka z revizijo uspela na način, da je Vrhovno sodišče spremenilo odločitev o glavni stvari, ji je tožeča stranka dolžna povrniti stroške celotnega postopka (prvi odstavek154. člena ZPP). Ti so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/15 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju OT) in znašajo: – za postopek na prvi stopnji 1.645,78 EUR3 (glej obrazložitev 34. točke sodbe sodišča prve stopnje; druga alineja točke I.a izreka); - za pritožbeni postopek 1.103,38 EUR4 (750 točk za redno pravno sredstvo po1. točki tar. št. 21 OT, 15 točk za izdatke za poštne in telefonske storitve po tretjem odstavku 11. člena OT, 77,25 EUR za 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT ter 675,00 EUR stroškov za sodno takso; točka I.b izreka); - za revizijski postopek 1.126,98 EUR5 (750 točk za izredno pravno sredstvo po3. točki tar. št. 21 OT, 15 točk za izdatke za poštne in telefonske storitve po tretjem odstavku 11. člena OT, 100,98 EUR za 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT ter 567,00 EUR stroškov za sodno takso; II. točka izreka).

1 Sorniki so majhni kovani elementi, ki služijo kot gibljivi spoji, kjer je določen strojni del gibljiv okoli sornika. 2 Četrti odstavek 8. člena Pravilnika: »Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema vzdrževana v skladu z navodili proizvajalca delovne opreme tako, da ves čas uporabe ustreza določbam tega pravilnika.« 3 Pri izračunu stroškov je upoštevana vrednost odvetniške točke v višini 0,459 EUR. 4 Pri izračunu stroškov je upoštevana vrednost odvetniške točke v višini 0,459 EUR. 5 Pri izračunu stroškov je upoštevana vrednost odvetniške točke v višini 0,6 EUR.

ODKLONILNO LOČENO MNENJE DR. MIODRAGA ĐORĐEVIĆA [Povezava na pdf dokument](/mma_bin.php?static_id=2021083111200698 "Povezava na pdf dokument")