Jedro

Glede na ugotovitve, da so tožnikove zdravstvene težave z žrelom posledica jemanja analgetikov zaradi bolečin v hrbtenici, ki pa so posledica poškodbe izven dela, je pravilen zaključek, da je tožnikov zahtevek za povračilo nepremoženjske škode neutemeljen, saj je zatrjevana škoda nastala izključno zaradi njegovega ravnanja in vzročna zveza med zatrjevano škodo in nevarno dejavnostjo tožene stranke ni podana (drugi odstavek 154. člena ZOR, prvi odstavek 174. člena ZOR, 173. člen ZOR, drugi odstavek 177. člena ZOR v zvezi s 1060. členom OZ).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo od tožene stranke zahteval povračilo nepremoženjske škode, ki naj bi jo utrpel kot posledico delovnega procesa v bitumenski proizvodnji tožene stranke, ki je po svoji naravi nevarna dejavnost. Od dne 24. 5. 1996 je bil namreč zaposlen pri toženi stranki, kjer je najprej opravljal dela v bitumenski proizvodnji na delovnem mestu delavec v proizvodnji obrata raztopin, emulzij, mas in past, dne 19. 11. 2001 pa je bil zaradi ugotovitve invalidnosti III. stopnje (zaradi poškodbe hrbtenice izven dela) razporejen na delovno mesto pomožni vratar.

2. Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek za povračilo nepremoženjske škode v celoti zavrnilo, saj je ugotovilo, da tožnik zatrjevanih okvar zdravja ni utrpel zaradi opravljanja dela pri toženi stranki, ampak so njegove zdravstvene težave z žrelom posledica jemanja analgetikov zaradi težav s hrbtenico, ki pa so posledica poškodbe izven dela (padca doma, ko si je zlomil vretence). Zato ni podana vzročna zveza med dejavnostjo tožene stranke, katero je sicer štelo kot nevarnost dejavnostjo, in vtoževano škodo. Glede na to sodišče prve stopnje ni podrobneje ugotavljalo posameznih elementov zatrjevane škode in o višini nepremoženjske škode ni odločalo. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo potrdilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se sodbi sodišča prve in druge stopnje razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da tožena stranka ni uspela dokazati neobstoja vzročne zveze, tudi v tej zvezi ni podala navedb, niti predlagala dokazov. Ker pa je delo v bitumenski proizvodnji nevarna dejavnost, je vzročna zveza dokazana po samem zakonu. Protispisen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik utrpel poškodbe in okvare zdravja zaradi jemanja zdravil (analgetikov), saj zdravilo ne sme imeti stranskih učinkov. Tudi sicer pa tožnikovih zdravstvenih težav niso povzročila zdravila.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Neposredna revizija je glede na revizijsko sporno vrednost dovoljena (drugi odstavek 367. člen ZPP), ni pa utemeljena.

6. Neutemeljen je revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava. Nižji sodišči sta tožniku pravilno pojasnili, da za škodo od nevarne dejavnosti objektivno odgovarja tisti, ki se z njo ukvarja – v obravnavanem primeru torej tožena stranka (drugi odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih – v nadaljevanju ZOR, prvi odstavek 174. člena ZOR v zvezi z 1060. členom Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ), ob predpostavki, da je med nastalo škodo in nevarno dejavnostjo podana vzročna zveza. Po 173. členu ZOR pa velja za škodo, nastalo v zvezi z nevarno dejavnostjo, da izvira iz te dejavnosti (torej domneva vzročne zveze), razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok. Imetnik stvari je prost odgovornosti tudi, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti (drugi odstavek 177. člena ZOR). Slednje pa je tožena stranka po presoji obeh nižjih sodišč uspela dokazati. Nižji sodišči sta namreč ugotovili, da so tožnikove zdravstvene težave z žrelom posledica jemanja analgetikov zaradi bolečin v hrbtenici, ki pa so posledica poškodbe izven dela. Glede na navedene ugotovitve nižjih sodišč, na katere je Vrhovno sodišče v revizijskem preizkusu vezano, je pravilen zaključek obeh sodišč, da je tožnikov zahtevek za povračilo nepremoženjske škode neutemeljen, saj je zatrjevana škoda nastala izključno zaradi njegovega ravnanja in vzročna zveza med zatrjevano škodo in nevarno dejavnostjo tožene stranke ni podana.

7. Tudi ne drži revizijski očitek o kršitvi določb pravdnega postopka, ker tožena stranka naj ne bi podala navedb in predlagala dokazov glede neobstoja vzročne zveze, saj je tožena stranka ves čas postopka izrecno navajala, da vzročna zveza med zatrjevano škodo in nevarno dejavnostjo ni podana, ter da so zatrjevane tožnikove zdravstvene težave posledica poškodbe izven dela, ko je tožnik padel in si zlomil prvo vratno vretence.

8. Po presoji revizijskega sodišča tudi niso utemeljene revizijske trditve o protispisnem zaključku sodišča glede vzroka nastanka tožnikovih zdravstvenih težav, ki niso konkretizirane in obrazložene. Revizijsko sodišče pri preizkusu takšnih protispisnih zaključkov ni našlo.

9. S preostalimi revizijskimi očitki (da tožena stranka ni uspela dokazati neobstoja vzročne zveze in da je zaključek sodišča, da je tožnik utrpel poškodbe in okvare zdravja zaradi jemanja zdravil – analgetikov, zmoten) pa tožnik odpira vprašanja (ne)pravilne ugotovitve dejanskega stanja, kar ne more biti predmet revizijske presoje (tretji odstavek 370. člena ZPP).

10. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče tožnikovo revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.