Jedro

Novela ZPP-A je odpravila dilemo v sodni praksi, ali je treba za fikcijo osebne vročitve vsaj prvo obvestilo o naslednjem poskusu vročitve pustiti osebam, ki so odrasli člani naslovnikovega gospodinjstva oziroma z njeno privolitvijo hišniku ali sosedu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je toženki naložilo, da mora določene nepremičnini vrniti tožeči stranki v neposredno posest. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Toženka v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijske razloge iz 7. in 8. točke prvega (prav drugega) odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in kršitev pravice do učinkovitega pravnega varstva. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Toženka se ne strinja s presojo, da ji je bila tožba s pozivom za vložitev odgovora na tožbo vročena s fikcijo vročitve dne 25.10.2003. Povzema vsebino prvega in tretjega odstavka 142. člena ZPP in opozarja, da sodišče ni vročalo preko vročevalca, pač pa preko pošte. Zato niso bile opravljene poizvedbe v smislu navedenih zakonskih določb. Iz spisa izhajajoči način vročitve ni skladen z zahtevami 142. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zamešalo aktivnosti dveh oseb. Vročevalec po 142. členu ZPP ni ista oseba kot poštni uslužbenec, pač pa posebna oseba, ki ima status sodne osebe. Revizija se sprašuje, kako naj poštar razlikuje, ali gre za tožbo ali sodbo in kakšne so posledice nevročitve. To lahko stori le vročevalec kot specialna oseba za posebno pomembne vročitve, ker so lahko posledice za stranko izjemno škodljive in nepoštene. Navedeno smiselno izhaja iz 141. in 142. člena ZPP. Toženka se sklicuje na sodne odločbe, ki jih je že predložila v spis.

V nadaljevanju revizija razlaga, da je toženka z izpodbijano odločitvijo hudo prikrajšana v svojih premoženjskih pravicah, koliko je vlagala v sporni prostor, o tem predlaga dokaze, ugovarja svoji pasivni legitimaciji in zaključuje, da je prikrajšana v svoji "pravici do obrambe vloženih sredstev" oziroma do učinkovitega sodnega varstva in do dostopa do sodišča. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Iz podatkov spisa in dejanskih ugotovitev obeh sodišč izhaja, da je poštar poskušal toženki osebno vročiti sodno pošiljko (tožbo s prilogami in pozivom za vložitev odgovora na tožbo) najprej 24.10.2003, ko ni dobil nikogar na označenem naslovu in je zato v hišnem predalčniku pustil obvestilo, da se bo zglasil naslednjega dne v določenem času. Ker tudi takrat ni uspel opraviti vročitve, je v poštnem predalčniku pustil obvestilo, da lahko toženka sodno pošiljko prevzame v naslednjih 15 dneh na pošti. Ker tega ni storila, je prvostopenjsko sodišče štelo, da je bila vročitev opravljena 25.10.2003 in je po izteku 30-dnevnega roka za vložitev odgovora na tožbo z zamudno sodbo z dne 30.12.2003 ugodilo tožbenemu zahtevku.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je bila opisana vročitev skladna z zahtevami 142. člena ZPP za osebno vročitev. Že pritožbeno sodišče je toženko pravilno opozorilo na novelo ZPP-A, s katero je bil 142. členu ZPP dodan nov četrti odstavek. Nova določba je odpravila (vsaj delno) neenotnost dotedanje sodne prakse o vprašanju, ali je za fikcijo osebne vročitve potrebno vsaj prvo obvestilo o naslednjem poskusu vročitve pustiti osebam, ki so odrasli člani naslovnikovega gospodinjstva oziroma z njuno privolitvijo tudi hišniku ali sosedu. Nova ureditev take (gramatikalne) razlage zakona ne omogoča več. Ali z drugimi besedami: tudi prvo obvestilo lahko vročevalec pusti v poštnem predalčniku Šprimerjaj A. Galič: Uvodna pojasnila k noveli Zakona o pravdnem postopku (ZPP-A) Uradni list, Ljubljana 2003, stran 25, 26Ć.