Jedro

Ponovitev dokazovanja s postavitvijo novega izvedenca ustrezne stroke pride tudi v nepravdnem postopku v poštev le: - kadar sodišče (ne pa morda kateri od udeležencev) oceni, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s seboj ali raziskanimi okoliščinami in se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotni udeleženec sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi je sodišče postopek za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo uvedlo po uradni dolžnosti. Po izvedenem dokaznem postopku je ugotovilo, da nasprotni udeleženec v posledici izolirane kronificirane blodnjave motnje deloma ni sposoben skrbeti za svoje pravice in koristi. Pomoč skrbnika potrebuje na področju upravljanja in razpolaganja s preostankom kupnine, prejete v izvršilnem postopku ter za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki. Z izpodbijanim sklepom mu je zato postavilo skrbnika, to je CSD X (1. točka izreka) in določilo obseg njegovih obveznosti in pravic (2. in 3. točka izreka sklepa).

2. Nasprotni udeleženec zoper odločitev vlaga pritožbo po pooblaščencu, tej pritožbi pa prilaga tudi svojo (laično) pritožbo.

3. V pritožbi, vloženi po pooblaščencu, nasprotuje zaključku izvedenca in posledično sodišča, da gre pri njem za kronificirano blodnjavo motnjo brez znakov shizofrene motnje, pri čemer se navedene motnje kažejo samo na ožjih področjih; da gre za blodnjava prepričanja o zaroti proti njemu s strani sodnega sistema in da niti ob pravni pomoči ni sposoben poskrbeti za svoje pravice na premoženjskem in finančnem področju. Situacije ne dojema kot zaroto zoper njega s strani sodnega sistema. Težave, ki so rezultirale v izvršilnem postopku, so se pričele že veliko pred tem in segajo v čas, ko je davčni organ nasprotnemu udeležencu odmeril obveznost plačila prispevkov za več let, čeprav dejavnosti ni opravljal. Te postopke zato dojema kot neutemeljene in brez pravne podlage. Tudi izvedenec na podlagi udeleženčevih pisanj ugotavlja, da so slovnično urejena, način pisanja je smiseln, v vsebini ni najti neadekvatnih preskokov. To pomeni, da smiselno argumentira svoja stališča, ki vsebinsko niso blodnjava. Odločitve državnih organov so bile zoper nasprotnega udeleženca dokazano nepravilne že leta 1993. Do zapleta z denarjem je prišlo le v primeru navedenega izvršilnega postopka, ne pa tudi kdaj drugič. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je nasprotni udeleženec res nesposoben poskrbeti za svoje pravice in koristi na premoženjskem in finančnem področju, ko pa je zanje vedno poskrbel in še vedno skrbi. Izjema je le omenjeni izvršilni postopek oziroma predhodno naložena obveznost plačila prispevkov, ki jo nasprotni udeleženec morda upravičeno jemlje kot krivično. Zaveda se, da v izvršilnem postopku ne bo mogel rešiti napačne odločitve glede prispevkov in o tem nima napačne predstave. Pojasnil je, da nima odprtega računa. Samo zato, ker ne želi sprejeti preostanka kupnine, ni mogoče zatrjevati, da je blodnjav. Ima pravico, da se denarju odreče. Ni blodnjav in s svojim ravnanjem ne ogroža svojega premoženja. To je razvidno že iz dejstva, da normalno funkcionira. S svojimi dohodki racionalno razpolaga in z njimi pokriva svoje finančne potrebe. Se ne zadolžuje in ne živi preko svojih zmožnosti. Nobene potrebe zato ni za postavitev skrbnika. V laični pritožbi komentira posamezne dele odločbe in ponavlja svoja stališča v zvezi s tem. V zvezi s postavitvijo izvedenca se sklicuje na ZDZdr. Meni, da se mu duševna motnja podtika. Mnenje izvedenca je bilo sprejeto brez „prigovora“, sodišče bi moralo podvomiti v strokovnost. Zahteva za drugega izvedenca je bila zavrnjena. Gre za prisilo v prevzem kupnine. Sklicevanje na 214. člen ZNP-1 je relevantno. Ker denarja noče prevzeti, bi ga morali s sklepom dati v depozit, kjer bi bil varen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tem postopku izvedenca psihiatrične stroke postavilo na podlagi prvega odstavka 62. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in ne na podlagi Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr). Tudi sicer je postopek zoper nasprotnega udeleženca tekel na podlagi določb 57. do vključno 70. člena ZNP-1, ki se nanašajo na postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. Uporaba določb ZDZdr zato ne pride v poštev.

6. Nasprotni udeleženec vsaj smiselno oporeka odločitvi, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za postavitev novega izvedenca. Meni, da bi sodišče moralo podvomiti v strokovnost postavljenega psihiatra. Pritožbeno sodišče pritožniku iz razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju, ne more pritrditi.

7. Ponovitev dokazovanja s postavitvijo novega izvedenca ustrezne stroke pride tudi v nepravdnem postopku v poštev le: - kadar sodišče (ne pa morda kateri od udeležencev) oceni, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s seboj ali raziskanimi okoliščinami in se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca (drugi odstavek 254. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1); - kadar so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti, ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem (tretji odstavek 254. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

8. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje po pridobitvi pisnega izvedenskega mnenja, na podlagi pripomb nasprotnega udeleženca, izvedenca pozvalo k dopolnitvi, nato pa ga je tudi zaslišalo in tako poskrbelo za razjasnitev vseh problematiziranih vprašanj, ki so se nanašala na obstoj razlogov za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo. Odločitev, s katero je bil predlog za postavitev novega izvedenca zavrnjen, je zato pravilna. Tudi pritožbeno sodišče meni, da je postavljeni izvedenec na vsa sporna vprašanja odgovoril in odgovore tudi ustrezno strokovno obrazložil. Mnenje je jasno in v njem ni nasprotij, zaključke izvedenca pa potrjujejo tudi ostale ugotovitve sodišča prve stopnje (glej razloge v točkah 13 do 18).

9. Pritožnik poglavitnim zaključkom izvedenca nasprotuje tudi v pritožbi, a se pri tem omeji na ponavljanje tega, kar je navajal že pred sodiščem prve stopnje.1 Ker je na svoje ugovore že dobil obrazložen odgovor tako s strani izvedenca kot sodišča, tega pritožbeno sodišče ne ponavlja. Dodaja le to, da se z razlogi, navedenimi v izpodbijanem sklepu strinja in da ne dvomi v pravilnost izvedenčeve ugotovitve, da gre pri nasprotnem udeležencu za dokaj izolirano kronificirano blodnjavo motnjo2 brez znakov shizofrene motnje. Nasprotni udeleženec namreč izraža prepričanja, ki so povsem nedosegljiva za kakršnokoli argumentiranje in niso v skladu z dano realnostjo. Res je izvedenec ob tem ugotovil, da je vsebina dopisov, ki jih je nasprotni udeleženec pisal, slovnično urejena, način pisanja smiseln in v vsebini ni najti neadekvatnih preskokov, a je v zvezi s tem pojasnil,3 da pri nasprotnem udeležencu, razen blodnjave motnje, ni drugih hujših motenj, ki bi se kazale kot nesposobnost oblikovanja sporočil. Gre (le) za napačno razumevanje dogajanja. Izvedenec je pojasnil tudi to,4 da na mnenje ne bi pomembneje vplivala ugotovitev, da je bilo v postopkih, ki se jih je nasprotni udeleženec udeleževal, morda res storjenih več napak, saj je najbolj pomembno to, da nasprotni udeleženec ne razume, da denar pripada njemu in bi ga prepustil državi. Sklicevanje pritožnika na razloge, ki so pripeljali do nastanka davčne obveznosti in trditve o nepravilnostih v postopkih, zato na presojo pravilnosti izvedeniškega mnenja in s tem tudi izpodbijane odločitve, ne morejo vplivati.

10. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, pa zaključke izvedenca (o blodnjavem dojemanju realnosti) potrjuje tudi to, kar je nasprotni udeleženec povedal ob zaslišanju (glej razloge izpodbijanega sklepa v točki 13). Izpovedba, da je denar od prodanega deleža nepremičnine zanj nedosegljiv, ker ima nad njim oblast država (čeprav ga sodišče z dopisi že od leta 2015 poziva, da ga prevzame); da denar ni njegov, ker ni sklepal nobenih pravnih poslov (čeprav je bil ves čas udeležen v izvršilnem postopku in je bil seznanjen s tem, da je bil njegov solastni delež na nepremičnini prodan na dražbi); da znesek ni definiran (čeprav je natančno določen in znan); in da je vsako leto na davčni upravi prijavljal dohodke (čeprav ni delal), potrjuje, da nasprotni udeleženec povsem narobe razume dogajanje v zvezi s pridobivanjem zdravniške koncesije, posledično pa tudi nastale davčne obveznosti in potek izvršilnega postopka. Tako napačno razumevanje potrjujejo tudi podatki izvršilnega in pravdnega spisa (In 35/2006 in IV P 2510/2015). V teh postopkih je namreč nasprotni udeleženec sodeloval na način, ki očitno ni mogel biti uspešen (glej razloge v točki 14 izpodbijanega sklepa). Razlog za to pa je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča v ugotovljeni kronificirani blodnjavi motnji.

11. Nasprotni udeleženec v pritožbi vztraja pri trditvi, da gre pri njegovi odklonitvi sprejema denarja za zavestno odločitev. Ker svoje trditve z ničemer ne argumentira in se niti ne poskuša soočiti z razlogi, ki jih je v zvezi s tem navedlo sodišče prve stopnje (glej točko 19 izpodbijanega sklepa), mu pritožbeno sodišče ne more slediti. Glede na ugotovitve, ki se nanašajo na pritožnikova ravnanja v že zgoraj omenjenih sodnih postopkih in tudi v času tega postopka in mnenje izvedenca, pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je (tudi) ta odločitev posledica ugotovljene kronificirane blodnjave motnje, ki vpliva na njegovo sposobnost razsojanja in realnega dojemanja dogajanja v izvršilnem postopku, vključno s posledicami, ki se nanj navezujejo.

12. Ugotovljena kronificirana blodnjava motnja je po ugotovitvi izvedenca, ki mu je sodišče prve stopnje sledilo, omejena na sodne postopke in postopke v zvezi s pridobivanjem zdravniške koncesije ter izveden izvršilni postopek. Nasprotni udeleženec zato potrebuje pomoč skrbnika le za aktivnosti, povezane s sodnimi postopki, enako pomoč pa rabi tudi za prevzem kupnine v višini 102.109,37 EUR ter za upravljanje in razpolaganje s tem denarjem. Sodišče s svojo odločitvijo, ki je sledila takemu mnenju, tako ni poseglo v pravico pritožnika, da sam skrbi za svoje pravice in koristi na drugih področjih. Med drugim sme sam upravljati in razpolagati s preostalimi finančnimi sredstvi oziroma premoženjem. Navedba, da je doslej (brez škode zase) to tudi delal in da se ne zadolžuje, je zato v tem pogledu nepotrebna, v pogledu odločitve glede upravljanja in razpolaganja s finančnimi sredstvi, ki jih je pritožnik pridobil zaradi prodaje solastnega deleža nepremičnine v izvršbi, pa ob upoštevanju ostalih ugotovitev, brez odločilnega pomena.

13. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov niti glede odločitve o osebi skrbnika. Sodišče prve stopnje je pri tem upoštevalo zakonske določbe (240. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ in 64. člen ZNP-1). CSD je določilo za skrbnika zato, ker osebe, ki bi skrbniško nalogo lahko prevzele, s tem niso soglašale, drugih pa ne CSD ne nasprotni udeleženec nista predlagala. Slednji predloga v tej smeri ni ponudil niti v pritožbi.

14. Končno je nerelevantno tudi pritožnikovo sklicevanje na 214. člen ZNP-1 o sodnem depozitu. Vprašanje, ali bi sodišče kupnino, ki je pritožnik kljub pozivom ne želi prevzeti, pritožniku lahko vrnilo tako, da bi jo položilo med sodne depozite, na odločitev glede postavitve pritožnika pod skrbništvo, namreč nima nobenega vpliva. Bolj podroben odgovor na te pritožbene navedbe zato ni potreben.

15. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP ter 42. člena ZNP-1 potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

16. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo po prostem preudarku (prvi odstavek 70. člena ZNP-1). Pri tem je upoštevalo, da pritožnik s pritožbo ni uspel in da razpolaga s sredstvi, ki mu omogočajo plačilo stroškov nastalih s pritožbo (drugi odstavek 70. člena ZNP-1).

1 Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba v tem delu skoraj dobeseden prepis pripomb, ki jih je imel nasprotni udeleženec na osnovno izvedeniško mnenje. 2 Izolirano zato, ker je ta motnja, ki vpliva na njegovo sposobnost razsojanja in realnega dojemanja dejanj, omejena na sodne postopke in postopke v zvezi s pridobivanjem zdravniške koncesije ter izveden izvršilni postopek. 3 Glej dopolnitev mnenja z dne 25. 8. 2020 (list. št. 58). 4 Glej zapisnik o zaslišanju izvedenca z dne 9. 3. 2021 (list. št. 83).