Jedro

Skladno s petim odstavkom 168. člena ZIZ lahko upnik, ki nima niti listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Tožeča stranka je glede na navedeno določbo postavila nesklepčen tožbeni zahtevek, saj bi na njeni podlagi lahko zahtevala le vpis lastninske pravice na dolžnico, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, ne pa naložitev obveznosti zemljiškoknjižni lastnici, da izstavi za vpis ustrezno listino oziroma ugotovitev dolžničine lastninske pravice.

Tožeča stranka bi morala tožiti dolžnico (osebo, na katero zahteva vpis lastninske pravice) in zemljiškoknjižno lastnico, saj gre za nujna in enotna sospornika. Ker lastninska pravica, ki jo ima nekdo na nepremičnini, preneha, če na njej pridobi lastninsko pravico kdo drug, je mogoče pravdo, v kateri se zahteva vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika, rešiti le na enak način za osebo, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik nepremičnine (zemljiškoknjižni lastnik), in za osebo, na katero se zahteva vpis lastninske pravice.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zavrneta: primarni tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Tožena stranka M., identifikacijska številka 00, je dolžna v roku 15 dni izstaviti tožeči stranki R E., listino, na kateri je njen podpis notarsko overjen in s katero izrecno in brezpogojno dovoljuje vknjižbo lastninske pravice na ime M. O., EMŠO: 00, na nepremičninah posameznih del št. 23 v stavbi št. 0 k.o. X (ID 0), ki v naravi predstavlja poslovni prostor št. C in D v pritličju stavbe na naslovu ..., v izmeri 61,90 m2, in posamezni del št. 24 v stavbi št. 0 k.o. x (ID 0), ki v naravi predstavlja skladiščni prostor v kleti stavbe na naslovu …., v izmeri 20,47 m2, do celote (1/1), sicer bo to listino nadomestila ta sodba." in podredni tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Ugotovi se, da je M O, EMŠO: 00, do celote (1/1) lastnica nepremičnine z ident. št. 23.E (poslovni prostor št. C in D v pritličju, v izmeri 61,90 m2) in nepremičnine z ident. št. 24.E (skladiščni prostor v kleti, v izmeri 20,47 m2), obe vl. št. 0, k.o. X, zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Ljubljani." Tožeča stranka sama krije svoje stroške pravdnega postopka, dolžna pa je povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v višini 1.829,64 EUR, v roku petnajstih dni od prejema te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni izstaviti tožeči stranki listino, na kateri je njen podpis notarsko overjen in s katero izrecno in brezpogojno dovoljuje vknjižbo lastninske pravice na ime M. O., EMŠO 00, na nepremičninah posamezni del št. 23 v stavbi št. .0. k.o. X (ID 00), ki v naravi predstavlja poslovni prostor št. C in D v pritličju stavbe na naslovu ..., v zmeri 61,90 m2, in posamezni del št. 24 v stavbi št. 000 k.o. X (ID 0), ki v naravi predstavlja skladiščni prostor v kleti stavbe na naslovu …., v izmeri 20,47 m2, do celote (1/1), sicer bo to listino nadomestila ta sodba (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da v roku 15 dni povrne tožeči stranki pravdne stroške v višini 1.571,60 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od preteka paricijskega roka dalje do plačila.

Zoper sodbo je tožena stranka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa je predlagala, da pritožbi ugodi, razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožeči stranki pa naloži, da je dolžna v roku 15 dni od dneva, ko ji je vročena odločba sodišča druge stopnje, toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v postopku pred sodiščem prve stopnje in njene pravdne stroške s pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku 15-dnevnega paricijskega roka, ki teče od dneva vročitve odločbe sodišča druge stopnje tožeči stranki, dalje do dneva plačila, da ne bo izvršbe.

Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrne kot neutemeljeno, pritožbene stroške tožeče stranke naloži v plačilo toženi stranki, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izvršljivosti odločbe o stroških dalje do plačila.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka je na podlagi tretjega v zvezi s petim odstavkom 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ vložila tožbo, s katero je želela doseči vpis lastninske pravice na njeno dolžnico na nepremičninah, katerih zemljiškoknjižna lastnica je v tem postopku tožena stranka. S primarno postavljenim zahtevkom je od slednje zahtevala izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, podredno pa je postavila zahtevek na ugotovitev lastninske pravice dolžnice M. O. na spornih nepremičninah. Pravni interes za predmetno tožbo je tožeča stranka pridobila na podlagi sklepa izvršilnega sodišča In 737/2004, s katerim ji je slednje naložilo, da predloži listino, ki je primerna za vpis dolžničine lastninske pravice v zemljiško knjigo oziroma da v določenem roku vloži tožbo za vpis lastninske pravice na dolžnico.

Skladno s petim odstavkom 168. člena ZIZ lahko upnik, ki nima niti listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka glede na navedeno določbo postavila nesklepčen tožbeni zahtevek, saj bi na njeni podlagi lahko zahtevala le vpis lastninske pravice na dolžnico, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, ne pa naložitev obveznosti zemljiškoknjižni lastnici, da izstavi za vpis ustrezno listino oziroma ugotovitev dolžničine lastninske pravice. Sodišče prve stopnje bi glede na naravo nesklepčnosti v okviru materialno procesnega vodstva tožečo stranko sicer lahko opozorilo, da pravovarstveni zahtevek ustrezno oblikuje glede na relevantno pravno podlago, vendar pa v okviru tega ne bi bilo mogoče tožeče stranke tudi opomniti, da tožbe ni vložila zoper pravo stranko. Tožiti bi namreč morala dolžnico (osebo, na katero zahteva vpis lastninske pravice) in zemljiškoknjižno lastnico, saj gre za nujna in enotna sospornika. (prim. II Cp 4038/2008). Ker lastninska pravica, ki jo ima nekdo na nepremičnini, preneha, če na njej pridobi lastninsko pravico kdo drug, je mogoče pravdo, v kateri se zahteva vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika, rešiti le na enak način za osebo, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik nepremičnine (zemljiškoknjižni lastnik), in za osebo, na katero se zahteva vpis lastninske pravice (prim. 101. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Namen tožbe po petem odstavku 168. člena ZIZ je namreč, da upnik (tožeča stranka) dobi takšno (javno) listino, ki bo primerna za vpis dolžničine lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet izvršbe. S tem, ko je tožeča stranka vložila tožbo le zoper zemljiškoknjižno lastnico, je tožila napačno stranko, kar pa ji ne preprečuje vložitve nove tožbe na podlagi napotitvenega sklepa izvršilnega sodišča, s katero bo zahtevala vpis lastninske pravice na svojo dolžnico M. O.. Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da tožeča stranka za vložitev tožbe po poteku roka, ki ga je sodišče določilo z napotitvenim sklepom, ni prekludirana, saj ne gre za zakonski rok, ampak instruktivni, pri tem pa zamuda ne prepreči poznejše oprave procesnega dejanja, zato ta tožeči stranki še vedno daje pravni interes za vložitev tožbe, s katero bo lahko dosegla vpis lastninske pravice na svojo dolžnico. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (prvi odstavek 351. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Glede na navedeno je bilo treba spremeniti tudi odločitev o stroških postopka. Skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP tožeča stranka sama krije svoje stroške pravdnega postopka, dolžna pa je povrniti toženi stranki priznane stroške pravdnega postopka, ki obsegajo nagrado za postopek na prvi stopnji v višini 477,10 EUR, nagrado za narok na prvi stopnji v višini 440,40 EUR, nagrado za postopek z rednimi pravnimi sredstvi v višini 587,20 EUR, 20,00 EUR materialnih stroškov in 20% DDV, kar skupaj znaša 1.829,64 EUR. Povrniti jih je dolžna v roku 15 dni od prejema te sodbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila. Preostalih priglašenih stroškov tožene stranke sodišče druge stopnje ni priznalo, ker gre za postavke, ki so že zajete v priznani nagradi.