Jedro

Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali je tožnik upravičen do razlike v plači glede na določbe ZSPJS in ZDR.

Izrek

Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali je tožnik upravičen do razlike v plači glede na določbe ZSPJS in ZDR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev, da so bili veljavno sklenjeni pogodba o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008 ter aneksa z dne 1. 8. 2008 in 1. 9. 2009 ter da s 1. 7. 2010 ni začela veljati pogodba o zaposlitvi za delovno mesto samostojnega strokovnega sodelavca I, ki je tožnik ni podpisal. Zavrnilo je zahtevek, da se toženi stranki naloži, da tožniku za čas od 1. 7. 2010 do 1. 4. 2013 obračuna in izplača razliko v plači, in sicer med plačo do katere je bil upravičen po pogodbi o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008 z veljavnimi aneksi in napredovanji - t.j. za delovno mesto strokovnega svetovalca I v 32. plačnem razredu z upoštevanjem napredovanj in plačo, ki jo je dejansko prejemal v tem obdobju; od 1. 4. 2013 dalje pa med plačo, do katere je upravičen po pogodbi o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008 z veljavnimi aneksi t.j. za delovno mesto strokovni svetovalec I v 33. plačnem razredu z upoštevanimi napredovanji in plačo, ki bi jo dejansko prejel v tem obdobju. Tožbo je zavrglo v delu, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev, da od 1. 7. 2010 dalje opravlja dela in naloge svetovalca I v 32. plačnem razredu oziroma od 1. 4. 2013 dalje v 33. plačnem razredu. Sodišče je v obrazložitvi navedlo, da je pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008 šlo za prevedbo plače po določbah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadaljnji) in ne za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi in za določitev drugega delovnega mesta, kakor trdi tožnik. Tožena stranka naj bi ravnala nezakonito, ko je ob prevedbi v letu 2008 tožnika, ki je bil pred prevedbo v VI. tarifnem razredu, umestila v en tarifni razred višje, saj za to ni imela podlage v ZSPJS. Zato naj bi tožena stranka pogodbo o zaposlitvi z dne 1. 7. 2010 za delovno mesto samostojnega strokovnega sodelavca I, kamor je bil tožnik pravilno preveden, na podlagi 3. in 3a. člena ZSPJS pravilno štela za veljavno, čeprav je tožnik ni podpisal. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije. V njem navaja, da bi moralo sodišče uporabiti 47. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadaljnji), saj ta predstavlja podlago za sklenitev pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008 in ne ZSPJS. Vprašanje je, ali je dopustno nepravilnosti, ki so posledice napačne razporeditve javnega uslužbenca na delovno mesto, odpraviti na podlagi 3. in 3a. člena ZSPJS, ali se mora uporabiti določbe ZDR. Ali ZSPJS res to omogoča, ali le tehnično ureja plače v javnem sektorju. Ob spremembi delovnega mesta ne gre za prevedbo po ZSPJS (48. člen), zato mora biti uporabljen 47. člen ZDR. Citira sklep višjega sodišča, po kateri se je sodišče drugače kot v obravnavani zadevi opredelilo do 47. člena ZDR v razmerju do zaposlenih v javnem sektorju. Določba drugega odstavka 14. člena ZSPJS se ne more razlagati, kot da onemogoča opravljanje dela na delovnih mestih z zahtevano nižjo izobrazbo. Citira sodbi višjega sodišča, v katerih je bilo zavzeto drugačno stališče glede uporabe 14. člena ZSPJS.

4. Predlog je utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča so podani razlogi za dopustitev revizije v smislu določb 367a. člena ZPP. Zato je sodišče revizijo, glede vprašanja, opredeljenega v izreku, dopustilo.