Jedro

Zavrnjeni predlog za dopustitve revizije je bil vložen glede vprašanja, ali pričakovana pravica tožnikov predstavlja podlago za nedopustnost izvršbe oziroma ali pričakovana pravica tožnikov v okoliščinah konkretnega primera uživa močnejše varstvo kot pridobljena zastavna pravica toženca.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Na predlog družbe E., d.o.o., kot upnice teče pred Okrajnim sodiščem v Domžalah izvršilni postopek zoper dolžnico V. P. zaradi izterjave 32.400,00 EUR s pripadki. Izvršba je bila dovoljena na stanovanju, ki po podatkih zemljiške knjige predstavlja posamezni del stavbe št. 6 v stavbi na parceli 2988 k.o. ... v lasti R. P. in V. P. Dejansko je bilo to stanovanje že v letu 1999 prodano družbi V., d.o.o., od te družbe pa sta ga odkupila tožnika v letu 2002. Glede obeh prenosov sta bili sestavljeni pisni pogodbi, ki sta bili notarsko overjeni. Le v zemljiški knjigi še nista bili izvedeni. Zato je bila na podlagi sklepa o izvršbi, izdanega zoper V. P., vpisana zaznamba izvršbe in pridobitev hipoteke.

2. Tožnika sta s tožbo zahtevala ugotovitev nedopustnosti izvršbe na eni polovici stanovanja. Sodišče prve stopnje je njunemu zahtevku ugodilo, drugostopenjsko sodišče pa je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo. Nosilni argument izpodbijane sodbe je, da imata tožnika kot imetnika lastninske pravice v pričakovanju prednost pred hipoteko, ki jo je tožena stranka pridobila z zaznambo sklepa o izvršbi (torej ne pogodbeno), zaradi česar se kot upnica ne more sklicevati na dobro vero. Sklicevalo se je na ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča, pri čemer je izrecno navedlo odločbi II Ips 441/2010 in II Ips 132/2009. 3. Tožena stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije glede pravnega vprašanja, ali pričakovana pravica tožnikov predstavlja podlago za nedopustnost izvršbe oziroma ali pričakovana pravica tožnikov v okoliščinah konkretnega primera uživa močnejše varstvo kot pridobljena zastavna pravica toženca. Meni, da bi bila pravica tožnikov močnejša (oziroma bi imela prednost pred zastavno pravico tožene stranke) le v primeru, če bi že bila pridobljena, pa še ne bi bila vknjižena, torej, če bi bila pridobljena originarno in opozarja, da v konkretnem primeru ne gre za že pridobljeno, pač pa šele za pričakovano pravico, ki nastane šele z vknjižbo; tehtanje pravic strank bi moralo biti zato v korist pravici tožene stranke (v korist že pridobljeni pravici v razmerju do šele pričakovane pravice).

4. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku niso podani. Skladno z določbo drugega odstavka 367.c člena istega zakona je zato Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.