Jedro

Ob upoštevanju vseh izpostavljenih okoliščin konkretnega primera revizijsko sodišče soglaša z odločitvijo sodišča druge stopnje, da tožnika zgolj zato, ker toženki ni predložil pisnega dokazila o namenski porabi 9,94 EUR, ni mogoče kaznovati s 14 mesečno prepovedjo odobritve nove izredne denarne socialne pomoči. Nasprotno stališče bi glede na izjemno nizek dodeljen znesek in po drugi strani več kot eno letno prepoved dodelitve nove izredne denarne socialne pomoči predstavljalo prekomeren poseg v z Ustavo RS zagotovljeno pravico do socialne varnosti. Posebej ob upoštevanju, da je izredna denarna socialna pomoč namenjena najranljivejšim skupinam kot še zadnji prejemek v primeru materialne stiske, povezane s preživetjem.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba toženke št. 12301-172/2018/2 z dne 19. 4. 2018 in odločba Centra za socialno delo A. št. 1232-404/2018/1 z dne 23. 3. 2018 ter da se mu prizna pravica do izredne denarne socialne pomoči na podlagi vloge z dne 15. 3. 2018. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločbo toženke z dne 19. 4. 2018 in odločbo Centra za socialno delo A. z dne 23. 3. 2018 odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.

3. Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče s sklepom VIII DoR 116/2019 z dne 4. 6. 2019 ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede obveznosti predložitve dokazila o namenski porabi izredne denarne socialne pomoči. 4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je določba 34. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) jasna in ne dopušča razlage, da v določenih primerih rabe dodeljenih sredstev ni treba dokazovati. V konkretnem primeru je bila tožniku na podlagi njegove vloge priznana izredna denarna socialna pomoč za kritje življenjskih stroškov. V izreku odločbe je bil tožnik opozorjen na namensko porabo sredstev, obveznost predložitve dokazila o porabi ter na posledice opustitve te dolžnosti. Zmotno je stališče izpodbijane sodbe, da v primeru, ko gre za izplačilo razlike zaradi novo določenega minimalnega dohodka upravičencu ni mogoče ponovno nalagati obveznosti dokazovanja namenske porabe po 34. členu ZSVarPre. Da gre za razliko zaradi nove višine minimalnega dogodka, ni pravno relevantno.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

7. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča druge in prve stopnje izhaja, da: - je tožnik v letu 2017 dvakrat (dne 21. 2. 2017 in 21. 6. 2017) prejel izredno denarno socialno pomoč v najvišjem znesku (t.j. v višini takrat veljavnega minimalnega dohodka - 292,56 EUR); tožnik je v obeh primerih ustrezno izkazal namensko porabo sredstev; - z odločbo z dne 10. 8. 2017 je CSD A. tožniku priznal še 9,94 EUR izredne denarne socialne pomoči. Kot izhaja iz obrazložitve odločbe, se je s 1. 8. 2017 minimalni dohodek zvišal na 297,53 EUR, zato mu je CSD A. dodelil še razliko (do novega minimalnega dohodka) v višini 9,94 EUR, za pomoč pri kritju življenjskih stroškov. CSD je pri odločitvi upošteval, da je tožnik samska oseba, trajno nezmožna za delo, da prejema pokojnino v višini 420,44 EUR in varstveni dodatek, da živi v najemnem stanovanju ter da se težko preživlja; - za 9,94 EUR tožnik v roku 45 dni ni predložil dokazil o namenski rabi sredstev. Kot je pojasnil ob zaslišanju, je pozabil oziroma je menil, da gre za tako majhen znesek, da to niti ni potrebno; - tožnik je 15. 3. 2018 podal novo vlogo za izredno denarno socialno pomoč; - CSD A. je z odločbo št. 1232-404/2018/1 z dne 23. 3. 2018, ki je bila potrjena z odločbo toženke št. 12301-172/2018/2 z dne 19. 4. 2018, zavrnil tožnikovo vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči, ker tožnik za dodeljenih 9,94 EUR po odločbi z dne 10. 8. 2017 ni v roku 45 dni predložil dokazil o namenski porabi, niti ni izkazal, da je ta sredstva porabil v roku 30 dni od nakazila. Zato 14 mesecev ni upravičen do nove izredne denarne socialne pomoči. 9. Vprašanje zakonitosti odločb o zavrnitvi tožnikove vloge za dodelitev nove izredne denarne socialne pomoči v letu 2018 je predmet tega spora. Toženka in CSD A. sta svojo odločitev oprla na 34. člen ZSVarPre, ki določa, da je upravičenec dolžan prejeto izredno denarno socialno pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, v roku 30 dni po prejetju pomoči oziroma do vložitve nove vloge, če je ta vložena pred potekom tega roka (drugi odstavek). Dokazila o porabi sredstev je upravičenec dolžan predložiti pristojnemu centru za socialno delo v roku 45 dni po prejetju izredne denarne socialne pomoči oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč, če je novo vlogo vložil pred potekom roka iz drugega odstavka tega člena. Če upravičenec tega ne stori ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena ali ni bila porabljena v roku iz drugega odstavka tega člena, ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči, razen v primeru vložitve nove vloge za izredno denarno socialno pomoč zaradi naravne nesreče ali višje sile (četrti odstavek).

10. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb zavrnilo, medtem ko je sodišče druge stopnje pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijani odločbi odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.

11. Izredna denarna socialna pomoč se kot posebna oblika denarne socialne pomoči na podlagi prvega odstavka 33. člena ZSVarPre dodeli, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Upravičenec mora izredno materialno stisko, povezano s preživetjem, kljub zagotovljenim sredstvom za preživetje1, posebej izkazati. Izredna denarna socialna pomoč se dodeli za določen namen in v določeni višini, glede na presojeno višino sredstev, ki jih upravičenec potrebuje. Gre torej za namensko pomoč, zato mora upravičenec porabo pomoči za dodeljen namen ustrezno izkazati.

12. Revizija pravilno opozarja na določilo ZSVarPre o namenski porabi sredstev in obveznosti poročanja o njihovi porabi. Vendar pa je kljub navedenim izhodiščem treba upoštevati tudi vse ugotovljene okoliščine konkretnega primera. Gre namreč za specifičen primer, ko je bila tožniku zaradi težkih razmer v letu 2017 dvakrat (z odločbo z dne 21. 2. 2017 in 21. 6. 2017) priznana izredna denarna pomoč v maksimalnem znesku, to je v višini dveh minimalnih dohodkov2. Tožnik je obakrat (t. j. skupen znesek 585,12 EUR) namensko porabo ustrezno izkazal. Z odločbo z dne 10. 8. 2017 mu je bila priznana zgolj razlika do od 1. 8. 2017 veljavnega (višjega) minimalnega dohodka (297,53 EUR)3. Toženka je torej tožniku 9,94 EUR dejansko dodelila kot še pripadajočo razliko do nove višine minimalnega dohodka, v smislu uskladitve zneskov že dodeljene izredne denarne socialne pomoči. 13. Poleg tega je za znesek 9,94 EUR določila povsem splošen namen porabe, za kritje (oziroma pomoč pri kritju) življenjskih stroškov. Iz obrazložitve odločbe z dne 10. 8. 2017 ne izhaja, da bi toženka pri tožniku ugotovila obstoj posebnega oziroma dodatnega izrednega stroška, temveč se je splošno sklicevala na tožnikovo stisko - da se težko preživlja, da je že dvakrat prejel izredno denarno socialno pomoč, da je v položaju materialne ogroženosti. Tožnik je glede na povsem splošno opredeljen namen porabe (življenjski strošek) znesek 9,94 EUR lahko dejansko porabil za karkoli, kar hkrati pomeni, da ga drugače kot namensko niti ni mogel porabiti.

14. Ob upoštevanju vseh izpostavljenih okoliščin konkretnega primera revizijsko sodišče soglaša z odločitvijo sodišča druge stopnje, da tožnika zgolj zato, ker toženki ni predložil pisnega dokazila o namenski porabi 9,94 EUR, ni mogoče kaznovati s 14 mesečno prepovedjo odobritve nove izredne denarne socialne pomoči. Nasprotno stališče bi glede na izjemno nizek dodeljen znesek in po drugi strani več kot eno letno prepoved dodelitve nove izredne denarne socialne pomoči predstavljalo prekomeren poseg v z Ustavo RS zagotovljeno pravico do socialne varnosti. Posebej ob upoštevanju, da je izredna denarna socialna pomoč namenjena najranljivejšim skupinam kot še zadnji prejemek v primeru materialne stiske, povezane s preživetjem. Poleg tega je namen pravila o predložitvi dokazila o porabi sredstev v preprečevanju zlorab v smislu nenamenske porabe dodeljene izredne denarne pomoči, o čemer v konkretnem primeru (glede na povsem splošen namen porabe) ni mogoče govoriti. Sploh pa bi toženka (če bi vztrajala pri predložitvi pisnega dokazila) lahko tožniku na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZSVarPre predlagala vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje in predložitev potrdila o kakršnemkoli življenjskem strošku v spornem obdobju. Odločitev sodišča druge stopnje je zato pravilna.

15. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Vrhovno sodišče je v senatu, navedenem v uvodu sodbe, odločitev sprejelo soglasno.

1 Gre za izreden prejemek, saj je tekoče preživetje samske osebe oziroma družine načeloma zagotovljeno z denarno socialno pomočjo oziroma lastnimi dohodki. 2 Kot že obrazloženo je ta v začetku leta 2017 znašal 292,56 EUR. 3 V skladu s tretjim odstavkom 33. člena ZSVarPre višina izredne denarne socialne pomoči v enem koledarskem letu ne sme presegati višine petih njenih minimalnih dohodkov, od katerih se lahko višina treh njenih minimalnih dohodkov dodeli le za izredne stroške, nastale zaradi naravne nesreče ali višje sile - za ostale stroške torej ne sme presegati dveh minimalnih dohodkov. Na začetku leta 2017 je minimalni dohodek znašal 292,56 EUR, od 1. 8. 2017 pa 297,53 EUR, kar pomeni, da je bila tožniku v letu 2017 skupno lahko dodeljena izredna denarna socialna pomoč v višini 595,06 EUR.