Jedro

V določbi 34. člena ZSVarPre je jasno določena ne samo dolžnost upravičenca do izredne denarne socialne pomoči, da v določenem roku centru za socialno delo predloži dokazila o namenski porabi sredstev, ampak v primeru, da upravičenec tega ne stori v roku ali se iz dokazil ugotovi, da sredstva niso bila uporabljena namensko ali ne v roku, tudi jasno določene posledice in sicer, da ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči. Ni pa v citirani določbi 34. člena ZSVarPre določene obveznosti in tudi ne posledica za primer, kot je obravnavani, ko je upravičencu do izredne denarne socialne pomoči naknadno priznana še razlika med že priznanim in izplačanim zneskom izredne denarne socialne pomoči in na novo določenim zneskom zaradi na novo določenega minimalnega osebnega dohodka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "Odločba tožene stranke št. ... z dne 19. 4. 2018 in odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 23. 3. 2018 se odpravita in se zadeva vrne v ponovno upravno odločanje."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba tožene stranke št. ... z dne 19. 4. 2018 in odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 23. 3. 2018 ter da se mu prizna pravica do izredne denarne socialne pomoči na podlagi vloge z dne 15. 3. 2018. 2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da ga je Center za socialno delo A. za znesek 9,94 EUR pustil 14 mesecev od avgusta 2017 do decembra 2018 brez pomoči, čeprav je do julija 2017 imel to pravico dvakrat na leto glede na to, da ima samo 430,00 EUR invalidske pokojnine in 60,00 EUR oziroma sedaj 140,00 EUR varstvenega dodatka. Po 2. členu Ustave RS ima pravico do socialnega varstva. Po načelu enakosti iz 14. člena Ustave RS to velja tudi zanj. Od septembra 2017 do decembra 2018 je po Sloveniji prosjačil, da je preživel. Opisuje svojo situacijo in dogajanja od leta 1984 dalje. Poudarja, da je centru za socialno delo izkazal, kam je dal 292,00 EUR dvakrat v letu 2017 priznane izredne denarne socialne pomoči. Ni pa izkazal kam je dal 9,94 EUR, ki sploh ni bila izredna denarna socialna pomoč, ampak samo razlika od 292,00 EUR do 297,00 EUR. Ne strinja se, da je sodišče sledilo centru za socialno delo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava zmotno štelo izpodbijani odločbi za pravilni in zakoniti in dejanskega stanja o izpolnjevanju pogojev za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči enako kot v upravnem postopku, sploh ni ugotavljalo.

5. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 19. 4. 2018, s katero je zavrnila tožnikovo pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 23. 3. 2018. S slednjo odločbo je Center za socialno delo A. zavrnil tožnikovo vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči, ker za znesek 9,94 EUR ni v roku 45 dni predložil dokazil o namenski porabi, niti ni izkazal, da je ta sredstva porabil v roku 30 dni od nakazila. Sporno v tej zadevi je, ali je podan dejanski stan iz 34. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZSVarPre).

6. V določbi četrtega odstavka 34. člena ZSVarPre je določeno, da je upravičenec do izredne denarne socialne pomoči dokazila o porabi sredstev dolžan predložiti pristojnemu Centru za socialno delo v roku 45 dni po prejetju izredne denarne socialne pomoči oziroma najkasneje ob vložitvi vloge za izredno denarno socialno pomoč, če je novo vlogo vložil pred potekom roka iz drugega odstavka tega člena. Če upravičenec tega ne stori ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena ali ni bila porabljena v roku iz drugega odstavka tega člena, ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev v mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči. 7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik v letu 2017 prejel dvakrat izredno denarno socialno pomoč v višini 292,56 EUR za kritje življenjskih stroškov in sicer 21. 2. 2017 in 21. 6. 2017. Ker je s 1. 8. 2017 nova višina minimalnega osebnega dohodka znašala 297,53 EUR, je Center za socialno delo A. tožniku z odločbo z dne 10. 8. 2017 iz naslova premalo izplačane izredne denarne socialne pomoči v letu 2017 priznal še razliko v višini 9,94 EUR. Znesek 9,94 EUR torej predstavlja zgolj razliko med že dvakrat tožniku izplačano izredno denarno socialno pomoč v letu 2017 v višini 292,56 EUR in novo višino minimalnega osebnega dohodka 297,53 EUR.

8. V določbi 34. člena ZSVarPre je jasno določena ne samo dolžnost upravičenca do izredne denarne socialne pomoči, da v določenem roku centru za socialno delo predloži dokazila o namenski porabi sredstev, ampak v primeru, da upravičenec tega ne stori v roku ali se iz dokazil ugotovi, da sredstva niso bila uporabljena namensko ali ne v roku, tudi jasno določene posledice in sicer, da ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči. Ni pa v citirani določbi 34. člena ZSVarPre določene obveznosti in tudi ne posledica za primer, kot je obravnavani, ko je upravičencu do izredne denarne socialne pomoči naknadno priznana še razlika med že priznanim in izplačanim zneskom izredne denarne socialne pomoči in na novo določenim zneskom zaradi na novo določenega minimalnega osebnega dohodka.

9. Iz navedenega razloga določba 34. člena ZSVarPre za konkreten primer ni uporabljiva dodatno, kar med strankama ni sporno, da je tožnik po prejemu dveh nižjih zneskov izredne denarne socialne pomoči v letu 2017 izpolnil obveznosti iz 34. člena ZSVarPre. Po prejemu razlike premalo izplačane izredne denarne socialne pomoči v višini 9,94 EUR posledično ni mogoče ponovno upravičencu nalagati obveznosti, ki je bila že izpolnjena. V primeru, da bi neizpolnjena obveznost iz 34. člena ZSVarPre veljala tudi za izplačilo razlike, bi to pomenilo prekomeren poseg v z Ustavo Republike Slovenije zagotovljeno pravico do socialnega varstva. Tožniku prejemniku invalidske pokojnine in varstvenega dodatka in upravičencu do dveh izrednih denarnih socialnih pomoči v letu 2017 priznanih za kritje življenjskih stroškov, bi bila zaradi 9,94 EUR zavrnjena pravica do izredne denarne socialne pomoči, kar 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči. 10. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP spremenilo tako, da je izpodbijani odločbi kot nepravilni in nezakoniti razveljavilo ter zadevo v skladu z določbo 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) vrnilo v ponovno upravno odločanje. V novem postopku bo upravni organ ob upoštevanju stališča pritožbenega sodišča, ponovno odločil o utemeljenosti tožnikove zahteve za priznanje izredne denarne socialne pomoči na podlagi zahteve vložene dne 15. 3. 2018.