Jedro

Zahtevek na gradbenem področju mora biti tak, da ga je mogoče izvršiti v tehničnem in gradbenem smislu. Pomanjkljiv je zahtevek: „omogočiti dostop po novih stopnicah“.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v novo sojenje.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končnim sklepom.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi motenja posesti, ki se je nanašal na pozidavo zrušenih stopnic, na možnost dostopa po novozgrajenih stopnicah in na ponovni priklop električne energije, vse na objektu S. ... v C. Proti takšnemu sklepu se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa izpodbija dejansko stanje. Trdi, da so se dela izvajala brez dovoljenja. Na gradbišču so videvali U. F., ki je družbenik družbe F. d.o.o., motilec je lahko tudi oseba v korist katere so se dela izvajala. F. d.o.o. je zagotovo dela izvajala po naročilu družbe C. d.o.o. V pravdi ni bilo dokazano, da tožena stranka ni naročnik del. Sklicuje se na gradbeno dovoljenje U. e. C., saj je bilo gradbeno dovoljenje izdalo družbi C. d.o.o. S. sodišča je nepravično, saj bi morala tožeča stranka najprej najeti detektiva za raziskavo dejanskega stanja in šele nato vložiti motenjsko tožbo. Prejšnje stanje lahko vzpostavi le lastnik, to je C. d.o.o. Res stopnic ni mogoče zgraditi na isto mesto, zato se zahteva ustrezen dostop po novih stopnicah. Obe družbi sta v lasti F. U. Tudi električni priključek je bil odvzet protipravno. Predlaga razveljavitev.

Tretje tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala potrditev sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Utemeljena je pritožbena trditev, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano prvotoženi stranki, saj iz priloge pod ... izhaja, da je U. e. C. izdala gradbeno dovoljenje stranki C. d.o.o. Iz te listine jasno izhaja, da je bil investitor prvotožena stranka. Iz citiranega gradbenega dovoljenja izhaja, da je investitor pooblastil podjetje F. d.o.o. za izvedbo izgradnje poslovnega objekta.

Tudi sodišče je na strani 6 sklepa ugotovilo, da je bilo podjetje F. d.o.o. pooblaščeno od lastnika zgradbe C. d.o.o. za rekonstrukcijo.

Glede na takšna dejstva ni sprejemljiva ocena, da prvotožena stranka C. d.o.o. ni bila investitor. Iz istih dejstev tudi izhaja, da je bila F. d.o.o. samo spolnitveni pomočnik investitorja.

Za motenje posesti vedno odgovarja investitor, le izjemoma odgovarja spolnitveni pomočnik (npr. če prekorači navodila investitorja).

Glede na takšna dejstva je tožeča stranka v tožbi pravilno trdila, da je motilec prvotožena stranka kot investitor. Investitor je tisti, ki daje navodila za gradnjo, v konkretnem primeru za rekonstrukcijo. Ni pa pomembno, če investitor motilna dejanja izvaja neposredno, ali pa po drugih osebah.

Preuranjen je zaključek, da drugotožena stranka ni bila motilec. Iz dosedaj ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je toženec U. F. odgovorna oseba (in verjetno tudi družbenik) obeh družb in sicer C. d.o.o. in F. d.o.o. To pomeni, da je imela drugotožena stranka odločilen vpliv kot odgovorna oseba na gradnjo (rekonstrukcijo), tako pred izdajo gradbenega dovoljenja, kot po izdaji dovoljenja. Če pa gre pri obeh omenjenih družbah za enoosebni družbi, pa je bil drugotoženec edini, ki je odločal v imenu družb, in do izdaje gradbenega dovoljenja tudi družbi F. d.o.o. ne bi smel dovoliti gradbenih posegov (gradbeni posegi v juliju 2007, legalizacija 04.12.2007).

Glede tretje tožene stranke E. C. še ni zanesljivo ugotovljeno, ali ji je možno očitati motenje posesti z odklopom električnega toka. Zaenkrat je ugotovljeno, da je bil odklop intervencijske narave zaradi varnosti ljudi, ker je bil kabel odkrit. Manjka pa ugotovitev glede možnega ponovnega priklopa glede na to, da so se gradbena dela nadaljevala in da so bile omarice prestavljene.

Če bi se ugotovilo, da so razlogi za intervencijski odklop že prenehali, bi bilo treba električni tok ponovno priklopiti. To pa bo treba ugotoviti v ponovljenem postopku. Upoštevati je pa treba, da sta odklop sopovzročila prvo in drugotožena stranka z začetkom gradbenih del brez dovoljenja in bi morala poskrbeti za ponovno nemoteno dobavo električne energije tožeči stranki.

Pri ponovnem ugotavljanju dejanskega stanja bo treba izhajati iz ugotovitve, da je bila investitor glede na gradbeno dovoljenje prvotožena stranka, drugotožena stranka pa njena odgovorna oseba.

Pri ponovnem odločanju bo treba preveriti, ali je restitucijski zahtevek pod 3 glede omogočanja dostopa po novih stopnicah dovolj določen. Po oceni pritožbenega sodišča bi bil sedanji zahtevek neizvršljiv (čl. 21 ZIZ), saj je presplošen in iz zahtevka ni razvidna konkretna izvedba (kako v tehničnem in gradbenem smislu omogočiti dostop po novih stopnicah).

Sicer pa je narava spora takšna, da bi za vse stranke bila najbolj racionalna poravnava, ki jo naj skuša doseči sodišče.