Jedro

Z zatrjevanjem, da gre za nezahtevni objekt, ni mogoče utemeljiti nezakonitosti inšpekcijske odločbe, saj je tudi za nezahtevni objekt treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožnici izrekla inšpekcijske ukrepe zaradi nelegalne gradnje pritličnega lesenega objekta približnih tlorisnih dimenzij 8,0 m x 6,0 m, s talno betonsko ploščo debeline do 15 cm, stoječega na zemljišču parc. št. 512/4 k.o. …. V 1. točki izreka je naložila, da takoj po prejemu odločbe ustavi njegovo nadaljnjo gradnjo, v 2. točki pa, da mora objekt odstraniti v 60 dneh in vzpostaviti prejšnje stanje, sicer se bo v skladu s 3. točko izreka začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah. V 4. točki izreka so bile izrečene prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da predmetni objekt stoji na tožničinem zemljišču in da je tožnica gradbenemu inšpektorju pisno pojasnila, da je edina investitorka predmetne gradnje, da je z gradnjo pričela pred petimi leti in da nima nobenih pisnih dokumentov, ki bi dovoljevali njegovo gradnjo. Gradbeni inšpektor je na Upravni enoti Koper pridobil podatek, da za objekt na parceli št. 512/4 k.o. … ni bilo izdanega gradbenega dovoljenja. Svoj ukrep utemeljuje na 152. členu ZGO-1. Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo.

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je ugotovitev toženke, da bi za gradnjo predmetnega objekta potrebovala gradbeno dovoljenje, napačna. Meni, da za predmetno kmečko lopo skladno z določbami ZGO-1 gradbeno dovoljenje ni potrebno. Utemeljuje, da gre za nezahtevni objekt, in sicer za pomožni infrastrukturni objekt, ki služi shranjevanju kmetijske mehanizacije in ostalih kmetijskih pripomočkov. Pri tem se sklicuje na 2.b točko 11. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (v nadaljevanju Uredba). Navaja, da je bila prvotna kmečka lopa zgrajena pred več kot 30 leti, tožnica pa jo je obnovila leta 2006. Sklicuje se na prvi odstavek 120. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 126/07, v nadaljevanju ZGO-1B) in navaja, da predmetni objekt izpolnjuje vse pogoje iz te določbe. Gre za nezahtevni objekt – kmečko lopo, ki je bila zgrajena pred začetkom veljave in uporabe ZGO-1B, zato ima gradbeno dovoljenje po zakonu in rušitev takšnega objekta ni dopustna in zakonita. Ker objekta ni mogoče spraviti v stanje, v kakršnem je bil pred 30 leti, tudi ni mogoča vzpostavitev prejšnjega stanja. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijani ukrep gradbenega inšpektorja, ki ga je z zavrnitvijo pritožbe tožeče stranke potrdil tudi drugostopenjski organ, temelji na določbah ZGO-1. Po prvem odstavku 3. člena ZGO-1 se lahko gradnja, rekonstrukcija ali odstranitev objekta začne na podlagi gradbenega dovoljenja, razen če gre za enostaven objekt iz 3.a člena ZGO-1. V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnica lastnica zemljišča parc. št. 512/4 k.o. …, na katerem se nahaja pritlični lesen objekt, približnih tlorisnih dimenzij 8 m x 6 m, s talno betonsko ploščo debeline do 15 cm. Prav tako ni sporno, da za navedeni objekt ni bilo izdano gradbeno dovoljenje. Sporno pa je, ali je za gradnjo predmetnega objekta gradbeno dovoljenje sploh potrebno, ali ne, kot zatrjuje tožnica.

Presoja tega vprašanja je odvisna od ugotovitve, ali gre v obravnavanem primeru za enostaven objekt ali ne.

Tožnica ne trdi, da bi bil obravnavani objekt enostaven, temveč v tožbi navaja, da gre za nezahtevni objekt, in sicer pomožni infrastrukturni objekt, ki služi shranjevanju kmetijske mehanizacije. Z zatrjevanjem, da gre za nezahtevni objekt pa ni mogoče utemeljiti nezakonitosti izpodbijane odločbe, saj tudi za nezahtevni objekt treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Predmetni objekt pa tudi ne ustreza karakteristikam nobenega enostavnega objekta, za katerega po Uredbi ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja.

Sporno ostaja še, ali ima predmetni objekt gradbeno dovoljenje po prvem odstavku 120. člena ZGO-1B, po katerem se šteje, da imajo nezahtevni objekti po tem zakonu, ki so z dnem začetka uporabe tega zakona že zgrajeni ali se je pred dnem začetka uporabe tega zakona pričelo z njihovo gradnjo in izpolnjujejo po dosedanjih predpisih določene pogoje za gradnjo enostavnega objekta brez pridobitve gradbenega dovoljenja, gradbeno dovoljenje po samem zakonu. Kateri so nezahtevni objekti po tem zakonu, predpisuje tretji odstavek navedenega člena, ki določa, da so to vsi enostavni objekti, ki izpolnjujejo pogoje iz Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči. Kot že ime pove, je Pravilnik določal med drugim, kateri objekti so se šteli za enostavne in temeljne pogoje za gradnjo enostavnega objekta brez gradbenega dovoljenja. Po 19. členu Pravilnika je bil lahko enostavni objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja med drugim tudi pod pogojem, da so bili njegova velikost in način gradnje ter rabe v skladu z določbami tega pravilnika (1. točka 19. člena). Velikost, način gradnje in raba enostavnih objektov izhaja iz opredelitve posameznih vrst enostavnih objektov, navedenih v členih 5 do 15 Pravilnika. Glede na rabo predmetnega objekta, ki naj bi bila po navedbi tožnice shranjevanje kmetijske mehanizacije in ostalih kmetijskih pripomočkov, bi lahko šlo po Pravilniku za pomožni kmetijsko - gozdarski objekt, in sicer za kmečko lopo iz 10. točke prvega odstavka 8. člena Pravilnika, katere raba je opredeljena kot shranjevanje kmetijske mehanizacije. Ker pa je po navedeni določbi tlorisna površina takšne lope omejena do 30 m2, v obravnavanem primeru pa ni sporno, da predmetni objekt to površino presega, tudi po Pravilniku ni izpolnjeval pogojev za gradnjo enostavnega objekta brez pridobitve gradbenega dovoljenja. Sklicevanje na zakonsko pridobitev gradbenega dovoljenja po 120. členu ZGO-1B je zato neutemeljeno.

Neutemeljen pa je tudi tožbeni ugovor, da vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča, saj objekta ni mogoče spraviti v stanje, v kakršnem je bil pred 30 leti. Ukrep vzpostavitve prejšnjega stanja namreč ne pomeni pomeni vzpostavitve stanja pred zadnjim posegom, pač pa vzpostavitev zadnjega legalnega stanja, ki pa je v obravnavanem primeru glede na povedano stanje brez objekta. Izrečen ukrep odstranitve objekta in vzpostavitve prejšnjega stanja je zato pravilen.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnica, niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.