Jedro

Ker je revident zamudil rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je bila ta podana nezakonito.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 12. 4. 2010. Posledično je ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku in toženi stranki naložilo v plačilo tožnikove stroške postopka. Ugotovilo je, da je bila tožniku izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) zaradi dveh očitanih kršitev pogodbenih obveznosti. Prva kršitev – opustitev položitve določenih zneskov gotovine na blagajno tožene stranke – ni relevantna, saj je tožena stranka glede tega razloga podala izredno odpoved prepozno glede na rok iz drugega odstavka 110. člena ZDR. Druga očitana kršitev – neplačilo dolga iz posojilne pogodbe med tožnikom in toženo stranko – ne predstavlja kršitev obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, temveč navadno civilnopravno obveznost, ki ni predmet pogodbe o zaposlitvi.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi zaključki in pravno presojo sodišča prve stopnje. Zato je zavrnilo pritožbo tožene stranke.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je sodišče ugotovilo le nezakonitost odpovedi, ne da bi jo razveljavilo. Tožnik je zatrjeval zamudo tožene stranke pri uvedbi postopka izredne odpovedi in ne pri roku za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče je mimo tožbene trditvene podlage ugotovilo dejstvo njene seznanitve z odpovednim razlogom. Ko tožnik ni položil denarja na blagajno tožene stranke, so bili izpolnjeni vsi znaki kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija neutemeljeno meni, da bi morala biti odpoved pogodbe o zaposlitvi v primeru ugotovitve njene nezakonitosti razveljavljena. Po določbi drugega odstavka 204. člena ZDR lahko delavec v roku 30 dni od dneva vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahteva pred pristojnim delovnim sodiščem ugotovitev njene nezakonitost. Zakon torej predvideva ugotovitveni zahtevek (181. člen ZPP), ki mora biti pravočasno uveljavljen v tožbi, zato postavitev oblikovalnega zahtevka ni potrebna, saj ima že odločitev o ugotovitvenem zahtevku neposreden vpliv na spremljajoči reparacijski in reintegracijski zahtevek.

8. Po presoji revizijskega sodišča ugotovitve sodišč prve in druge stopnje niso sprejete brez ustrezne tožbene naracije. Že v tožbi je bilo zatrjevano, da se je revident s tožnikovo prvo kršitvijo, katero edino revizija vsebinsko problematizira, seznanil 10. 2. 2010, zaradi česar naj bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi uvedena prepozno. Revident ima sicer prav, da ZDR določa rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 110. člena), ne pa za uvedbo postopka izredne odpovedi. Pri izredni odpovedi je tako relevanten datum ugotovitve razloga za izredno odpoved s strani delodajalca, od katerega mora ta v 30 dneh podati izredno odpoved (1). Načeloma ni zakonskega formalnega postopka pred podajo odpovedi, izpolnjene morajo biti le nekatere zakonske zahteve, od katerih je najpomembnejša zahteva po zagotoviti zagovora (drugi odstavek 83. člena ZDR). V vsakem primeru pa mora delodajalec podati izredno odpoved v skladu z rokom iz drugega odstavka 110. člena ZDR od ugotovitve odpovednega razloga – ne glede na predhodno postopanje pri zagovoru. Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je bil revident z odpovednim razlogom seznanjen 10. 2. 2010 – kar bi glede na podano izredno odpoved z dne 12. 4. 2010 pomenilo, da je bila odpoved podana po izteku 30-dnevnega roka. Sodišče je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da se je revident z odpovednim razlogom seznanil dne 1. 3. 2010. Materialno pravo je bilo tako uporabljeno v okviru trditvene tožbene podlage, v okviru katere lahko sodišče uporabi pravo po uradni dolžnosti. Bistvo tožbenih trditev je bilo namreč v tem, da je revidentova odpoved prepozna glede na seznanitev z odpovednim razlogom, zato je odpoved nezakonita. Nepravilno sklicevanje tožnika na „uvedbo postopka“ namesto na podajo odpovedi predstavlja navajanje zmotne pravne podlage, kar ob siceršnjem zadostnem navajanju relevantnih dejstev ni povzročilo v reviziji zatrjevanih procesnih kršitev.

9. Ugotovljeno je bilo, da se je delodajalec s tožnikovim nepolaganjem denarja na blagajno seznanil 1. 3. 2010, zato je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 12. 4. 2010 prepozno podana (drugi odstavek 110. člena ZDR). Ker je izredna odpoved nezakonita že zaradi zamude roka, se revizijsko sodišče ne opredeljuje do revizijskih navedb glede obstoja odpovednega razloga po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, saj morebitna drugačna presoja obstoja tega odpovednega razloga na drugačno odločitev ne bi imela vpliva. Enako se revizijsko sodišče ne opredeljuje do druge očitane kršitev, glede katere je revizija brez razlogov.

10. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): To je omejeno s šestmesečnim objektivnim rokom pri navadni kršitvi, če pa gre za kaznivo dejanje, traja objektivni rok za odpoved, dokler je možen kazenski pregon.