Jedro

Na podlagi določbe drugega odstavka 9. člena ZIU je bila tožnici s pravnomočno odločbo predsednika sodišča določena plača znižana v obdobju od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011. Po oceni Vrhovnega sodišča je navedena določba ZIU v neskladju z 2., 3. in 125. členom Ustave Republike Slovenije in ne upošteva dosedanjih odločitev Ustavnega sodišča, nanašajočih se na vprašanje urejanja plač sodnikov.

Izrek

Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti določbe 2. odstavka 9. člena Zakona o interventnih ukrepih (Ur. l. RS, št. 94/2010).

Obrazložitev

1. Tožnica je vložila tožbo s katero je zahtevala ugotovitev nezakonitosti odločbe predsednika Okrožnega sodišča v Celju št. 6984/1-8 z dne 29.11.2010, v kateri je bilo odločeno, da se skladno z 18. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-L, Ur. l. RS, št. 91/2009) s 1. 12. 2010 tožnico uvrsti v 50. (dokončni) plačni razred, da se ji plače v obdobju od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011 obračunavajo in izplačujejo v skladu s 17. členom ZSPJS-L, to je glede na uvrstitev v 47. (trenutna uvrstitev) plačni razred ter da se ji v času od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 začasno zniža plača v višini 4% tožničine osnovne plače. Od tožene stranke je zahtevala izplačilo razlike v bruto plači med plačo, ki jo prejema in plačo, ki naj bi ji pripadala glede na uvrstitev v 50. plačni razred, brez 4% znižanja.

2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati razliko v bruto plači in sicer za mesece od decembra 2010 do decembra 2011, od teh zneskov odvesti davke in prispevke ter tožnici izplačati neto zneske (v višini navedeni v izreku) z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V obrazložitvi je v zvezi z obračunom in izplačilom plače tožnici glede na uvrstitev v 50. plačni razred navedlo, da se sodnikom s 1. 12. 2010, ob uvrstitvi v ustrezne plačne razrede, izplačujejo plače, ki so za uvrstitev v plačne razrede določene v 16. členu ZSPJS-L. Iz določbe 9. člena Zakona o interventnih ukrepih (ZIU, Ur. l. RS, št. 94/2010) naj namreč ne bi izhajalo, da se v obdobju od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011 ne uporablja določba 18. člena ZSPJS-L, ki napotuje na uvrstitev v plačne razrede po določbi 16. člena tega zakona. Poleg tega je bila z odločbo sodnega sveta, izdano na podlagi pritožbe tožnice odpravljena odločba predsednika sodišča v delu, kjer je bilo določeno, da se tožnici izplačuje plača glede na uvrstitev v 47. plačni razred. Glede na odpravo tega dela odločbe predsednika sodišča naj tudi ne bi bilo več pravne podlage za obračun plače na način, kot ga je določal odpravljen del odločbe. Glede znižanja plače v višini 4%, pa je sodišče v obrazložitvi navedlo, da ZIU ne predstavlja vsebinsko skladne celote z ureditvijo v Zakonu o sodniški službi (ZSS, Ur. l. RS, št. 19/94 in nadaljnji), zaradi česar je treba uporabiti zakon, ki je skladen z Ustavo RS (Ur. l. RS/I, št. 33/91), kar pa naj bi bil ZSS oziroma četrti odstavek 44. člena tega zakona. Zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odločbe Okrožnega sodišča v Celju št. 69847/1-8 z dne 29. 11. 2011 predsednika Okrožnega sodišča v Celju je zavrglo, z obrazložitvijo, da zoper odločbo predsednika sodišča ni dovoljeno neposredno sodno varstvo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo obračun bruto zneskov, po odvodu davkov in prispevkov pa izplačilo neto zneskov, ki jih po višini, v nasprotju z odločbo sodišča prve stopnje, ni opredelilo, ker v času odločanja sodišča ti zneski niso bili znani. V obrazložitvi je navedlo, da je tožnica upravičena do obračuna in izplačila plače glede na uvrstitev v 50. plačni razred že zaradi pravnomočnih odločb sodnega sveta z dne 26. 5. 2011 in predsednika sodišča z dne 14. 11. 2011. Ti odločbi naj bi zavezovali tako stranki kot sodišče in naj bi veljali vse dotlej, dokler nista odpravljeni, razveljavljeni ali spremenjeni na zakonit način. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila dopuščeno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovno sodišče RS je s sklepom VII DoR 8/2013 dopustilo revizijo glede naslednjih vprašanj: - ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo pri presoji oziroma določitvi pravne podlage za obračun in izplačilo plače tožnice v obdobju od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011; - ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo v zvezi s 4% znižanjem osnovne plače tožnice.

5. Tožena stranka v reviziji navaja, da tretji odstavek 3. člena Zakona o sistemu plač javnih uslužbencev (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadaljnji) določa, da se v odločbi funkcionarju ne sme določiti plača v drugačni višini kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti izdanimi na njihovi podlagi. V kolikor je določilo v odločbi v nasprotju s citiranim odstavkom, se v skladu s petim odstavkom 3. člena ZSPJS neposredno uporabljajo določbe zakonov, predpisov in drugih aktov izdanih na njihovi podlagi, s katerimi je določena plača funkcionarja, kot sestavni del odločbe in so kot taki tudi podlaga za izplačilo in obračun plače. Navedeni člen naj bi predstavljal pravno podlago, ki delodajalcu kljub pravnomočni odločbi, ki je nezakonita, omogoča izplačilo plače v skladu s pravilno določbo zakona, predpisa ali drugega akta izdanega v skladu z njim. Po navedenem členu naj bi postala določba zakona, predpisa in drugih aktov izdanih na njihovi podlagi, s katerimi je določena plača funkcionarja, sestavni del odločbe. V konkretnem primeru naj bi to pomenilo, da namesto odpravljene določbe o obračunu in izplačilu plače v odločbi o plači, sestavni del te odločbe postane določba drugega odstavka ZIU, ki za obdobje od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011 napotuje na določbo 17. člena ZSPJS-L, kar naj bi za tožnico pomenilo obračun in izplačilo plače glede na uvrstitev v 47. (in ne 50.) plačni razred. Prav tako naj bi določba drugega odstavka 9. člena ZIU postala sestavni del odločbe predsednika sodišča št. 6987/1-8/1 z dne 14. 11. 2011, v delu, ki določa pravico tožnice do obračuna in izplačila plače v skladu s plačnim razredom, določenim po 18. v povezavi s 16. členom ZSPJS-L. ZIU naj bi za pravosodne funkcionarje določil, da se jim ne glede na določbe drugih členov ZSPJS tudi v obdobju od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011 plače obračunavajo in izplačujejo v skladu s 17. do 24. členom ZSPJS-L. Glede na namen zakona naj se plače ne bi začele obračunavati in izplačevati glede na uvrstitev v plačni razred po 16. členu ZSPJS-L s 1. 12. 2010, ampak naj bi se tudi po tem datumu njihove plače obračunavale in izplačevale enako kot v prehodnem obdobju. Poleg tega naj bi 18. člen ZSPJS-L določal samo uvrstitev v plačni razred ne pa tudi pravico do obračuna in izplačila plače v skladu s tem plačnim razredom. Določba drugega odstavka 9. člena ZIU pa naj bi posegala v obračun in izplačilo plač pravosodnih funkcionarjev. Odločitev sodišča naj bi bila kontradiktorna, saj po eni strani določa uvrstitev ter obračun in izplačilo plač po 18. členu ZSPJS-L, ki glede višine plačnih razredov napotuje na 16. člen ZSPJS-L, s čimer se realizira prehod na nov plačni sistem, po drugi strani pa hkrati uporabi 19. in 20. člen ZSPJS-L, ki določata pravico do taksativno navedenih dodatkov in delovne uspešnosti, do katerih pa so funkcionarji upravičeni le v obdobju prehoda na nov plačni sistem in ne v novem plačnem sistemu. Odločitev sodišča naj bi v praksi pomenila, da imajo pravosodni funkcionarji v obdobju varčevalnih ukrepov, celo višja izplačila, kot jim bodo pripadala ob dejanskem prehodu na nov plačni sistem, saj takrat ne bodo več upravičeni do dodatkov po 20. členu ZSPJS-L in do delovne uspešnosti po 19. členu ZSPJS-L. Iz sodne odločbe naj bi izhajalo, da se v spornem obdobju uporablja samo določba 18. člena ZSPJS-L, ni pa obrazloženo, zakaj se določbe 17., 19. in 20. člena ZSPJS-L na katere ZIU izrecno napotuje, ne uporabljajo. Glede 4% znižanja plače navaja, da je namen 44. člena ZSS, da se sodniku plača na individualni ravni ne sme znižati, ta določba pa naj ne bi izključevala morebitnega sistemskega znižanja plač funkcionarjev. Določba 44. člena ZSS in določba 9. člena ZUI naj bi bili enakovredni, pri čemer bi morali določbo 44. člena ZSS razlagati tako, da se nanaša na predpise, ki so hierarhično nižje pravne narave, kot pa je zakon. Poleg tega naj bi bila določba 9. člena ZIU kasnejša od določbe 44. člena ZSS, zato naj določba 44. člena ZSS v razmerju do 9. člena ZIU ne bi veljala.

6. Postopek odločanja o reviziji se prekine.

7. Na podlagi določbe drugega odstavka 9. člena ZIU je bila tožnici s pravnomočno odločbo predsednika sodišča določena plača znižana v obdobju od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011. 8. Po oceni Vrhovnega sodišča je navedena določba ZIU v neskladju z 2., 3. in 125. členom Ustave Republike Slovenije in ne upošteva dosedanjih odločitev Ustavnega sodišča, nanašajočih se na vprašanje urejanja plač sodnikov.

9. Vrhovno sodišče je zato v skladu s 156. členom Ustave RS in prvim odstavkom 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS, Ur. l. RS, št. 15/1994 in nadaljnji) prekinilo postopek sodnega varstva zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti določbe drugega odstavka 9. člena ZIU.

10. Postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišče Republike Slovenije.