Jedro

Tretji odstavek 9. člena ZIU, ki za omejitev učinkov finančne krize začasno, od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, določa znižanje plač funkcionarjev za znesek v višini 4 % osnovne plače, se za sodnike ne uporablja. Takšna zakonska ureditev je v nasprotju z ZSS kot specialnim zakonom, ki v prvem odstavku 44. člena določa, da ima sodnik pravico do osnovne plače, ki ustreza plačilnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan ali položaju, za katerega je imenovan ter da se sodniku plača v trajanju mandata ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. ZSS v 52. členu določa, v katerih primerih se lahko plača sodnika zmanjša. Tretji odstavek 9. člena ZIU ne predstavlja vsebinsko skladne celote z ureditvijo v ZSS. V primeru kolizije je zato treba uporabiti zakon, ki je ustavno skladen. To pa je ZSS, ki v določbi 44. člena vsebuje pomembni varovali za ohranjanje nespremenljivosti sodnikove plače kot ene od bistvenih predpostavk za neodvisno delovanje sodstva, kot ga zasleduje 125. člen URS. Takšen pristop narekuje tudi zgodovinska razlaga, saj je bilo pred tem znižanje plač sodnikov določeno tudi v 12. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSS (ZSS, Ur. l. RS, št. 91/2009), ki določa, da se pri določanju osnovnih plač sodnikov uporablja ZZZPF, s katerim so bile plače sodnikov znižane za obdobje od 1. 4. 2009 do 1. 4. 2010.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v zvezi s popravnim sklepom z dne 26. 10. 2012 v I. točki izreka delno spremeni tako, da se glasi: „1. Tožena stranka je dolžna tožnici plačati razliko v bruto plači: - za mesec december 2010 v višini 521,22 EUR, od tega zneska plačati davke in prispevke, tožnici pa plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 1. 2011 dalje do plačila; - za mesec januar 2011 v višini 498,83 EUR, od tega zneska plačati davke in prispevke, tožnici pa plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 2. 2011 dalje do plačila; - za mesec februar 2011 v višini 403,25 EUR, od tega zneska plačati davke in prispevke, tožnici pa plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 3. 2011 dalje do plačila; - za mesec marec 2011 v višini 481,44 EUR, od tega zneska plačati davke in prispevke, tožnici pa plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 4. 2011 dalje do plačila; - za mesec april 2011 v višini 467,06EUR, od tega zneska plačati davke in prispevke, tožnici pa plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 5. 2011 dalje do plačila; - za mesec maj 2011 v višini 488,08EUR, od tega zneska plačati davke in prispevke, tožnici pa plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 6. 2011 dalje do plačila; - za mesec junij 2011 v višini 493,17EUR, od tega zneska plačati davke in prispevke, tožnici pa plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 7. 2011 dalje do plačila; - za mesec julij 2011 v višini 525,28 EUR, od tega zneska plačati davke in prispevke, tožnici pa plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 8. 2011 dalje do plačila; - za mesec avgust 2011 v višini 576,57 EUR, od tega zneska plačati davke in prispevke, tožnici pa plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 9. 2011 dalje do plačila; - za mesec september 2011 v višini 429,15 EUR, od tega zneska plačati davke in prispevke, tožnici pa plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 10. 2011 dalje do plačila; - za mesec oktober 2011 v višini 380,74 EUR, od tega zneska plačati davke in prispevke, tožnici pa plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 11. 2011 dalje do plačila; - za mesec november 2011 v višini 503,13 EUR, od tega zneska plačati davke in prispevke, tožnici pa plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 12. 2011 dalje do plačila; - za mesec december 2011 v višini 493,15 EUR, od tega zneska plačati davke in prispevke, tožnici pa plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 1. 2012 dalje do plačila; v 8 dneh in pod izvršbo.

2. Kar tožnica zahteva drugače, se zavrne.“ V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati razliko v bruto plači in sicer za mesece od decembra 2010 do decembra 2011 v mesečnih bruto zneskih, razvidnih iz izreka, od teh zneskov odvesti davke in prispevke ter tožnici izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki za vsak posamezen znesek tečejo od vsakokratne zapadlosti (6. dne v mesecu za pretekli mesec) do plačila (I. tč. izreka). Odločilo je, da je tožeča stranka (pravilno: tožena stranka) dolžna toženi stranki (pravilno: tožeči stranki), povrniti stroške postopka v znesku 1.409,95 EUR v 15 dneh od prejema pisnega odpravka sodne, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. tč. izreka). Sodišče je nadalje sklenilo, da se zavrže tožba v delu, ki glasi: „Odločba Okrožnega sodišča v Celju ... z dne 29. 11. 2010, izdana po predsedniku Okrožnega sodišča v Celju, je nezakonita“.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne v celoti oz. sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožnici pa naloži povračilo pravdnih stroškov tožene stranke. Izpostavlja dejstvo, da tudi za pravosodne funkcionarje velja postopen prehod na nov plačni sistem, le oblika realizacije prehoda na nov plačni sistem je drugačna. Prvi dvig plače pravosodnih funkcionarjev je bil določen in izveden 1. 7. 2009, ko so bili sodniki v skladu s prehodno določbo 17. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju upravičeni do uvrstitve v plačne razrede kot izhaja iz tabele 17. člena ZSPJS-L. Od 1. 12. 2010 pa naj bi bili sodniki upravičeni do uvrstitve v končne plačne razrede, kot jih določa 16. člen ZSPJS-L. Tudi za funkcionarje je bila določena enaka omejitev izplačil osnovnih plač na ravni določenih in izplačanih plač v letu 2010 in sicer na ravni Zakona o interventnih ukrepih. Izplačilo plač po končnem uvrstitvenem plačnem razredu je v skladu z 2. odst. 9. čl. ZIU je odloženo na 1. 1. 2012. ZIU je določil, da se pravosodnim funkcionarjem ne glede na določbe drugih členov ZSPJS tudi v obdobju od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011 plače obračunavajo in izplačujejo v skladu s 17. do 24. členom ZSPJS in ne na podlagi plačnega razreda, v katerega so uvrščeni upoštevaje 18. čl. ZSPJS-L. Na ta način so funkcionarji vseh treh vej oblasti obravnavani enako tudi pri odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah in pri uvrščanju v končne plačne razrede. Določba drugega odstavka 9. člena ZIU posega v obračun in izplačilo in uzakonja obračun in izplačilo plač pravosodnim funkcionarjem, kot je veljal v prehodnem obdobju, določenim z ZSPJS-L. Podaljšanje obdobja obračuna in izplačila plač po prehodnih določbah ZSPJS-L tako vključuje izplačilo in obračun plač glede na plačne razrede, ki so določeni v 17. členu ZSPJS-L ter tudi uporabo določb, ki določajo izplačilo v 20. členu ZSPJS-L taksativno navedenih dodatkov, katerih upravičenje je izvorno z ZSPJS-L vezano na prehodno obdobje. Vsaka drugačna razlaga je v nasprotju z namenom sprejetja interventnega zakona. Na podlagi določbe drugega odstavka 9. člena ZIU je Sodni svet sprejel sklep, da v skladu z Ustavo in odločbami Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-159/08 in U-II/09 ter v skladu z namenom zakonodajalca, ki je med drugim razviden tudi iz javno izraženih namenov predlagatelja, ZIU izenačuje status sodnika z drugimi funkcionarji, kot je bilo to urejeno z novelama ZSPJS-L in Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi. To pomeni, da se po mnenju Sodnega sveta s 1. 12. 2010 sodnikom ob uvrstitvi v ustrezne plačne razrede izplačujejo plače, ki so določene v 16. členu ZSPJS-L, s tem da se tudi plače sodnikov, enako kot plače vseh ostalih funkcionarjev, s 1. 12. 2010 znižajo za 4 % osnovne plače. Sodni svet je kot pritožbeni organ ustrezno spreminjal individualne akte sodnikov, s tem da je odpravil del odločb, ki so za obdobje od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011 določale pravico do obračuna in izplačila plače v skladu s 17. členom ZSPJS-L. Na podlagi navedenih odločb Sodnega sveta so sodniki uvrščeni v končne plačne razrede po 16. členu ZSPJS-L. Tožena stranka poudarja, da odločbe Sodnega sveta spreminjajo prvostopenjske akte sodnikov le v delu, ki zadeva obračun in izplačilo plače po 17. členu ZSPJS-L v obdobju od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011, s tem določijo uvrstitev v plačni razred, kot je določen s 16. členom ZSPJS-L, ki predstavlja končni plačni razred sodnikov, hkrati pa ohranjajo v veljavi določbe, ki urejajo upravičenje do dodatkov, določenih v 20. členu ZSPJS. Takšna razlaga Sodnega sveta je najmanj kontradiktorna. Sodišče prve stopnje v odločitvi o plači sodnika v konkretni zadevi zanemari dejstvo, da 18. člen ZSPJS-L ureja le uvrstitev v plačne razrede ter dejstvo, da ZIU odlaga sam obračun in izplačilo plač pravosodnih funkcionarjev po končnih plačnih razredih, določenih v 16. členu ZSPJS-L, kar pomeni, da zaradi interventnih ukrepov pravosodni funkcionarji (torej tudi sodniki) v prehodnem obdobju ne morejo prejemati plače v skladu s plačnim razredom, v katerega so po 18. členu sicer uvrščeni, ker je ZIU obračun in izplačilo plače v skladu s končnimi plačnimi razredi odložil na 1. 12. 2012. Odločitev sodišča prve stopnje bi v praksi pomenila, da bi imeli pravosodni funkcionarji v obdobju varčevalnih ukrepov celo višja izplačila, kot jim bodo pripadala ob dejanskem prehodu na nov plačni sistem. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v svojih odločitvah že zavzelo stališče, da so varčevalni ukrepi kot del ekonomske politike države nedvomno ustavno dopusten cilj, vsekakor dopusten. Tožnici ni bila nezakonito znižana osnovna plača za 4%, saj je bila za to znižanje podlaga v ZIU. Sodišče je neutemeljeno upoštevalo in nato priznalo razliko v plači po izračunu sodnega izvedenca za 50 plačni razred II, tj. brez upoštevanja 4% odbitka plače funkcionarja, v skupni bruto višini ... EUR oz. v zneskih za posamezne mesece od decembra 2010 do decembra 2011. Upoštevaje ZIU bi bilo potrebno upoštevati le obračun, izhajajoč iz 7. in 8. stolpca tabele 1 v višini ... EUR bruto. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, ki izhajajo iz citirane določbe in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in na katere se sklicuje pritožba. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev je pravilno in popolno ugotovilo in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, razen v delu, kjer je tožnici prisodilo tako bruto kot neto zneske prikrajšanj.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugodilo zahtevku tožnice, da ji tožena stranka plača razliko v plači za obdobje od decembra 2010 do decembra 2011 tako, da upošteva kot osnovno plačo vsakokratno vrednost 50. plačnega razreda brez upoštevanja 4- odstotnega zmanjšanja osnovne plače na podlagi tretjega odstavka 9. člena Zakona o interventnih ukrepih (ZIU, Ur. l. RS. št. 94/2010). Svojo odločitev je med drugim utemeljilo z odločbo Sodnega sveta z dne 26. 5. 2011 (A13). Z navedeno odločbo je Sodni svet pritožbi tožnice delno ugodil in odločbo predsednika sodišče opr. št. ... z dne 29. 11. 2010 odpravil v 3. točki izreka, ki se nanaša na obračun in izplačilo tožničine plače v obdobju od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011 za 47. plačni razred. V preostalem (glede začasnega znižanja plače v višini 4%) je Sodni svet pritožbo zavrnil. Predsednik sodišča je nato z odločbo št. ... z dne 14. 11. 2011 tožnico uvrstil v 50. plačni razred, ji določil višino osnovne plače in pripadajoče dodatke (1. -3. točka izreka). V 4. točki izreka je predsednik sodišča odločil, da se tožnici v času od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011 plača zniža v višini 4% njene osnovne plače, v 5. točki izreka pa, da se s to odločbo nadomestijo vse odločbe oziroma individualni akti in odredbe, ki jih je izdal predsednik sodišča v zvezi s plačo sodnice za čas od 1. 12. 2010 do izdaje te odločbe.

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, 56/2002 s spremembami) ureja sistem plač v javnem sektorju in določa tudi ravnanje v primeru nezakonitosti pri določitvi plače javnim uslužbencem in funkcionarjem. Iz v času izdaje navedene odločbe predsednika sodišča veljavnega drugega odstavka 3. člena ZSPJS izhaja, da se plača funkcionarjev določi s pogodbo o zaposlitvi, odločbo oziroma sklepom, tako da se v pogodbi, odločbi oziroma sklepu določi pravna podlaga za določitev plače in posameznih delov plače, plačni razred in druge sestavine plače v skladu s tem zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, višino posameznih elementov plače na dan sklenitve pogodbe, izdaje sklepa oziroma odločbe in usklajevanja plače. V tretjem odstavku istega člena je določeno, da se v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu javnemu uslužbencu in funkcionarju ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami. Pomemben pa je tudi četrti odstavek tega člena, ki določa, da o spremembah plače, ki so posledica spremembe zakona, predpisa in drugega akta, izdanega na njihovi podlagi ali kolektivne pogodbe, obvesti delodajalec javnega uslužbenca oziroma funkcionarja s pisnim obvestilom in mu hkrati izroči pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu najkasneje v petnajstih dneh po uveljavitvi tega akta ali kolektivne pogodbe. V primeru, če je določilo o plači v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, se uporabljajo določbe zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca ali funkcionarja, kot sestavni del te pogodbe, odločbe ali sklepa.

V četrtem odstavku 3. a člena ZSPJS je določeno ravnanje v primeru nezakonitosti, če to ugotovi javni uslužbenec ali funkcionar. Če funkcionar ugotovi, da mu je bila plača določena in izplačana v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona, lahko od delodajalca pisno zahteva, da ugotovi to nezakonitost in ravna v skladu s tem zakonom. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni od vložene pisne zahteve ne izda obvestila iz prvega odstavka tega člena, lahko javni uslužbenec s tožbo zahteva od pristojnega sodišča ugotovitev te nezakonitosti ter izplačilo razlike med izplačano in zakonito določeno plačo. Ne glede na prejšnji stavek se v primerih, ko je s posebnim zakonom v okviru uveljavljanja pravnega varstva javnega uslužbenca (1) urejen postopek pritožbe oziroma ugovora, upošteva določbe posebnega zakona.

Zakon o sodniški službi (ZSS, Ur. l. RS, št. 19/94 in nadalj.) v prvem odstavku 45. člena ZSS določa, da sodnika v skladu s tem zakonom in z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju uvrsti v plačni razred predsednik sodišča. Iz prvega odstavka 25. člena ZSS izhaja, da je potrebno o uvrstitvi v plačni razred sodnika odločiti z odločbo, po drugem odstavku navedenega člena pa o pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega odstavka odloča sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. Pristojnost Sodnega sveta za odločanje o pritožbi zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred določa tudi 4. alinea prvega odstavka 28. člena Zakona o sodiščih (ZS, Ur. l. RS, št. 19/94 in nadalj.). Za postopek vložitve pravnega sredstva zoper odločitev o uvrstitvi v plačni razred in sodno varstvo je treba izhajati iz specialnega predpisa, to je iz ZSS in ZS (prim. odločbo I U 485/2010 z dne 9. 3. 2011). Pritožbi tožnice je Sodni svet z odločbo z dne 26. 5. 2011 (A13) delno ugodil in odločbo predsednika sodišča opr. št.... z dne 29. 11. 2010 odpravil v 3. točki izreka, ki se nanaša na obračun in izplačilo tožničine plače v obdobju od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011 za 47. plačni razred. Tej odločbi je sledila odločba predsednika sodišča z dne 14. 11. 2011, s katero je bila tožnica med drugim uvrščena v 50. plačni razred in je imela od 1. 12. 2010 pravico do osnovne plače, ki ustreza 50. plačnemu razredu.

Tožena stranka, spregleda dejstvo, da sta v konkretni zadevi odločbo Sodnega sveta z dne 26. 5. 2011 in predsednika sodišča z dne 14. 11. 2011 pravnomočni. Iz sklepa Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII DoR 51/2012 izhaja, da dejstvo pravnomočnih odločb, ob znanih posledicah instituta pravnomočnosti (tudi glede na ustaljeno sodno prakso) ne omogoča drugačne presoje v konkretnem primeru, saj navedeni odločbi zavezujeta tako stranki kot sodišče in z vsemi pravnimi učinki veljata vse dotlej, dokler nista odpravljeni, razveljavljeni ali spremenjeni na zakonit način. Že glede na povedano je treba ugotoviti, da ne more biti uspešno pritožbeno prizadevanje tožene stranke, da bi se morala tožnici določiti osnovna plača ob upoštevanju uvrstitve v 47. plačni razred. Pritožbene tožene stranke v zvezi s tem so zato neutemeljene.

V zvezi s pritožbo tožene stranke, ki se nanaša na 4% znižanje osnovne plače,, pa pritožbeno sodišče izpostavlja, da je treba izhajati iz tretjega odstavka 9. člena Zakona o interventnih ukrepih (ZIU; Ur. l. RS, št. 94/2010), ki določa, da se za omejitev učinkov finančne krize začasno, od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, določi znižanje plač funkcionarjev za znesek v višini 4% osnovne plače posameznega funkcionarja. S to določbo je predvideno začasno znižanje plač funkcionarjem v enakem odstotku neposredno že na podlagi zakona samega. Ne gre za primer, ko bi bilo treba o znižanju še posebej odločiti oziroma to znižanje urediti z odločbo, temveč je višina znižanja določena z zakonom. ZSPJS v četrtem odstavku 3. člena določa, da o spremembah plače, ki so posledica spremembe zakona, obvesti delodajalec funkcionarja s pisnim obvestilom in mu hkrati izroči pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu najkasneje v petnajstih dneh po uveljavitvi tega akta. Predsednik sodišča je tožnico o 4% znižanju plače na podlagi zakona obvestil z odločbo z dne 29. 11. 2010. Če funkcionar meni, da je v odločbi plača določena nezakonito, se po prvem stavku četrtega odstavka 3. a člena ZSPJS najprej obrne na delodajalca, ki ima osem delovnih dni za izdajo obvestila – to je obvestila o ugotovitvi neskladnosti določb o plači v odločbi. Če delodajalec ne postopa v skladu s to odločbo, se funkcionar lahko obrne na pristojno sodišče, ki ugotovi to nezakonitost ter naloži izplačilo razlike med izplačano in zakonito določeno plačo, kar izhaja tudi iz pravnega pouka k odločbi predsednika sodišča z dne 29. 11. 2010. Tožnica je temu pravnemu pouku sledila in vložila zahtevo za ugotovitev in odpravo nezakonitosti z dne 18. 1. 2011 (A2). Nanjo predsednik sodišča ni odgovoril v roku osmih delovnih dni, zato tožnici ne more biti v škodo, če se je ravnala po napotilu tožene stranke in z pisno zahtevo od predsednika sodišča zahtevala, da preveri zakonitost in pravilnost odločitve o 4-odstotnem začasnem znižanju plače. S 3. a členom ZSPJS je bilo delodajalcu (predsedniku sodišča) omogočeno, da ob pisni zahtevi tožnice sam predhodno preveri zakonitost svoje odločitve o 4-odstotnem začasnem znižanju plače. Tožnica pa na morebitno kasnejšo odločitev v obliki obvestila s strani delodajalca (po odločitvi Sodnega sveta o zavrnjeni pritožbi je dne 14. 11. 2011 predsednik sodišča ponovno odločil, da se tožnici v letu 2011 zmanjša plača za 4 %) ni vezana v smislu, da ne more zahtevati ugotovitve nezakonitosti pred sodiščem in plačilo razlike. Upoštevaje dejstvo, da iz plačilnih list izhaja, da je tožnica v vtoževanem obdobju prejemala plačo s 4-odstotnim znižanjem, je tožnica ravnala pravilno, ko je z dajatvenim zahtevkom zahtevala sodno varstvo pred delovnim sodiščem.

Po stališču pritožbenega sodišča je bila tožnici v odločbi plača glede 4% znižanja določena nezakonito, zaradi česar je nastopila situacija, kot jo določa 3.a čl. ZSPJS. Za sodnike se namreč ne uporablja tretji odstavek 9. a člena ZIU, ki za omejitev učinkov finančne krize začasno, od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 določa znižanje plač funkcionarjev za znesek v višini 4 % osnovne plače. Takšna zakonska ureditev je v nasprotju z ZSS kot specialnim zakonom, ki v prvem odstavku 44. člena določa, da ima sodnik pravico do osnovne plače, ki ustreza plačilnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan ali položaju, za katerega je imenovan ter da se sodniku plača v trajanju mandata ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. ZSS v 52. členu določa, v katerih primerih se lahko plača sodnika zmanjša. ZIU (tretji odstavek 9. člena ZIU) ne predstavlja vsebinsko skladne celote z ureditvijo v ZSS. V primeru kolizije je zato treba uporabiti zakon, ki je ustavno skladen.(2) To pa je ZSS, ki v določbi 44. člena vsebuje pomembni varovali za ohranjanje nespremenljivosti sodnikove plače kot ene od bistvenih predpostavk za neodvisno delovanje sodstva, kot ga zasleduje 125. člen Ustave Republike Slovenije. Takšen pristop narekuje tudi zgodovinska razlaga, saj je bilo pred tem znižanje plač sodnikov določeno tudi v 12. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSS (ZSS, Ur. l. RS, št. 91/2009), ki določa, da se pri določanju osnovnih plač sodnikov uporablja Zakon o začasnem znižanju plač funkcionarjev (ZZZPF; Ur. l. RS, št. 20/2009), s katerim so bile plače sodnikov znižane za obdobje od 1. 4. 2009 do 1. 4. 2010. Zaradi navedenih razlogov je presoja sodišča prve stopnje o zakonitem znižanju osnovne plače pravilna in jo je pritožbeno sodišče potrdilo (353. čl. ZPP).

Enako stališče kot v konkretni zadevi je pritožbeno sodišče v istovrstnem sporu že zavzelo tudi v sodbi opr. št. Pdp 545/2012. Ker morajo sodišča v podobnih zadevah soditi enako, je pritožbeno sodišče tudi v tej, vsebinsko enaki zadevi, odločilo enako.

Sodišče prve stopnje pa je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožnici določilo dolgovane zneske razlike v plači tako v bruto kot neto višini. O obračunu in plačevanju davkov in prispevkov govori Zakon o davčnem postopku (ZdavP-2, Uradni list RS, št. 117/2006, 24/08-ZDDKIS, 125/08) v 352. in 353. členu. Po 2. odstavku 353. člena ZDavP-2 mora zavezanec za prispevke za socialno varnost iz drugega in tretjega odstavka 352. člena predložiti obračun davčnih odtegljajev davčnemu organu in plačati prispevke za socialno varnost v roku, kot je določen za akontacijo dohodnine od dohodkov, od katerih se plačujejo prispevki za socialno varnost. V enakem roku mora plačnik davka predložiti tudi davčnemu zavezancu (zavarovancu) podatke iz obračuna davčnih odtegljajev o dohodku, od katerih se plačujejo prispevki za socialno varnost, o odtegnjenih in plačanih prispevkih za socialno varnost ter druge podatke, ki vplivajo na višino prispevkov za socialno varnost. Obračunavanje in plačevanje ter stopnjo prispevkov urejata Zakon o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96 – 81/2000; ZPSV) in Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/2006, s spremembami; ZDoh-2). Pri tem se davki in prispevki obračunajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila, po 6. odstavku 352. člena ZDavP-2, davčna obremenitev pa je odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi na podlagi 5. alineje 358. čl. ZPP delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. tč. izreka delno spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo obračun bruto zneskov, po odvodu davkov in prispevkov pa izplačilo neto zneskov, ki jih po višini ni opredelilo, ker v času odločanja sodišča, zneski niso znani. Kar je tožnica zahtevala drugače, pa je zavrnilo.

Ker preostali s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v preostalem pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožena stranka je s pritožbo uspela le v neznatnem delu, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP).

1. Po določbi četrtega odstavka 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. in nadalj.) funkcionarji v državnih organih in organih lokalnih skupnosti niso javni uslužbenci.

2. Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-60/06 z dne 9. 3. 2006 med drugim navedlo, da varstvo sodnikove plače pred znižanjem ni absolutno, pomeni pa, da je lahko znižanje plač sodnikov upravičeno le v res izjemnih primerih, na podlagi presoje konkretnih okoliščin v vsakem posameznem primeru. Pri tem velja, da je treba izjeme od pravila ozko, utesnjujoče razlagati.