Jedro

Komunalno opremljeno je le tisto zemljišče, ki je bilo takšno že pred razlastitvijo, ne pa, če ga komunalno opremlja investitor, ki ni bil upravičenec.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 3.5.2006. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper delno odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 10.3.2006, s katero je prvostopni organ odločil, da je zavezanka Slovenska odškodninska družba dolžna tožeči stranki - skrbnici za posamezne primere, za dele podržavljenih zazidanih stavbnih parcel, v času podržavljanja parc. št. 535, njiva 3, del v izmeri 17 m2 in parc. št. 534/1, njiva 3, del v izmeri 1074 m2, zk. vl. št... k.o...., za upravičenca pokojnega A.A. izročiti odškodnino v obliki obveznic ter družbe, v višini 3.125,04 DEM. Zemljišča so bila obravnavana in ovrednotena kot komunalno neopremljena nezazidana stavbna zemljišča, torej kot kmetijska zemljišča in v tej višini določena odškodnina.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Tožeča stranka ni izkazala, da bi ji bilo podržavljeno komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče. Tožeča stranka v pritožbi vztraja pri svojem stališču, da je šlo za komunalno opremljeno zazidano stavbno zemljišče. Investitor je namreč začel s pripravljalnimi deli še pred pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi, pri tem pa je do parcele napeljal električni vod in zasilni vodovod. Za dovoz do obeh parcel je dejansko uporabljal pot po parceli št. 535, ki je bila prav tako v lasti pokojnega A.A. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki je bila od 1.1.2007 dalje, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožbo tožeče stranke potrebno obravnavati kot pritožbo po ZUS-1, saj so denacionalizacijske odločbe izvršljive šele s pravnomočnostjo.

V obravnavani zadevi sta sporna opredelitev in vrednotenje parc. št. 535 njiva 3, del v izmeri 17 m2 in 534/1 njiva 3, del v izmeri 1074 m2 k.o.... Tožnica zatrjuje, da je šlo pri navedenih nepremičninah v času podržavljenja za komunalno opremljena nezazidana stavbna zemljišča in opremljenost utemeljuje z obstojem zasilnega vodovoda, elektrike in poti. Upravni organ pa je navedeno zemljišče opredelil kot komunalno neopremljeno in tej presoji je sodišče prve stopnje pritrdilo.

Glede metodologije vrednotenja stavbnega zemljišča je odločilno Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednostni podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS, št. 23/92, 42/93 - odločba US, RS, št. 65/93 - odločba US in RS, št. 26/2000). Navodilo namreč deli stavbno zemljišče v dve kategoriji in sicer v zazidano stavbno zemljišče in nezazidano stavbno zemljišče, slednjega pa še na komunalno opremljeno in komunalno neopremljeno stavbno zemljišče. V določilu 11. člena Navodila se za komunalno opremljena nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, na katerih so bile zgrajene dovozne poti, ki so bile priključene na javno cestno omrežje in na katerih je bila urejena preskrba s pitno vodo in električno energijo ter zemljišča, ki jih je bilo mogoče tako opremiti brez večjih stroškov.

Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je upravni organ pravilno presojal vprašanje komunalne opremljenosti in to na trenutek, ko je bilo sporno zemljišče bivšemu lastniku dejansko odvzeto, saj je bilo takrat dejansko tudi podržavljeno. Pravilna je ugotovitev, da je bilo zemljišče komunalno neopremljeno. Tožnica namreč ni izkazala, da so bili vodovod in elektrika na spornem zemljišču že ob dejanskem odvzemu zemljišča. Tožnica sama v pritožbi navaja, da je investitor, (ki ni bil pokojni upravičenec) napeljal električni vod in začasni vodovod v okviru pripravljalnih del in to na podlagi pridobljenega dovoljenja za pripravljalna dela in to v času dejanskega odvzema zemljišča. Elementi, ki bi lahko pomenili komunalno opremljenost, so se na razlaščenih parcelah pojavili šele v času odvzema zemljišča in niso bili posledica vlaganj pokojnega upravičenca. Tako ugotovljeno dejansko stanje o stanju nepremičnin v času podržavljenja - ob dejanskem odvzemu zemljišč (44. člen Zakona o denacionalizaciji), tudi po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da zemljišče iz 11. člena Navodila ni moglo biti opredeljeno in ovrednoteno kot komunalno opremljeno, saj ni izpolnjevalo teh pogojev. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je upravni organ zemljišču pravilno določil vrednost tega zemljišču in v višini tako ugotovljene vrednosti določil odškodnino v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe. Pritožbeni ugovori zato ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Ker nista podana uveljavljana pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava, in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 76. člena v zvezi z 2. odstavkom 107. člena ZUS-1 pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.