Jedro

V določbi 103. čl. ZZK-1 je predpisan skrajni rok, to je rok do katerega se še lahko predlaga zaznamba izrednega pravnega sredstva. Zaznamba mora biti zato predlagana in opravljena preden odpade procesna ovira za odločanje v postopkih, ki so bili začeti po trenutku, od katerega učinkuje vknjižba, v zvezi s katero se predlaga zaznamba izrednega pravnega sredstva. Ta ovira odpade, ko postane sklep o dovolitvi vknjižbe na podlagi pravnomočne sodbe pravnomočen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Izbriše se zaznamba nepravnomočnosti sklepa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo na podlagi vložene revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru, opr. št. Cp 414/2008 z dne 18.11.2008 v zvezi z zamudno sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Kopru, P 1 z dne 20.9.2007 pri nepremičnini z oznako 176.E, stanovanje, na naslovu F. v K., last D. N. do celote, zaznambo izrednega pravnega sredstva: revizije v korist osebe P. B. Zoper sklep o dovolitvi zaznambe izrednega pravnega sredstva je vložil pritožbo nasprotni udeleženec, ki trdi, da predlog za zaznambo izrednega pravnega sredstva ni bil vložen v zakonsko določenem roku, to je v roku za pritožbo proti sklepu zemljiškoknjižnega sodišča, s katerim je bila dovoljena vknjižba iz prvega odstavka 102. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), sodišče prve stopnje zato ne bi smelo dovoliti tega vpisa. Izpodbijani sklep je nezakonit, izdan je v nasprotju z določbo prvega odstavka 103. čl. ZZK-1. Predlaga, da se razveljavi in predlog za zaznambo izrednega pravnega sredstva zavrne, predlagateljici pa naloži, da mu je dolžna plačati stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Iz 103. čl. ZZK-1 izhaja, da je zaznamba izrednega pravnega sredstva dovoljena, če je predlog za vpis vložen v roku za pritožbo proti sklepu zemljiškoknjižnega sodišča, s katerim je bila dovoljena vknjižba iz prvega odstavka 102. čl. tega zakona. Po drugem odstavku 103. čl. ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče predlog za zaznambo izrednega pravnega sredstva zavrže, če je vložen po izteku tega roka.

V konkretni zadevi je iz podatkov spisa razvidno, da je predlagateljica P. B. vložila 24. 12. 2008 revizijo zoper pravnomočno sodbo, s katero ji je naloženo, da sklene in overi podpis na prodajni pogodbi za stanovanje z oznako 176.E, k.o. K. Dne 26.1.2009 je predlagateljica zemljiškoknjižnemu sodišču predlagala zaznambo vloženega izrednega pravnega sredstva. V trenutku, ko je vložila ta predlog, je bila nepremičnina še vpisana v zemljiški knjigi na njeno ime, je pa že bil vložen predlog za vknjižbo na podlagi pravnomočne sodbe sodišča v korist nasprotnega udeleženca. Iz podatkov priloženega spisa Dn 1 je namreč razvidno, da je D. N. 21.1.2009 predlagal, da se na podlagi pravnomočne sodbe vknjiži lastninska pravica na stanovanju nanj. Zemljiškoknjižno sodišče je dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist D. N. s sklepom z dne 9.4.2009, ki je bil vročen predlagateljici 23.4.2009. Določbe prvega odstavka 103. čl. ZZK-1 ne gre razlagati dobesedno, kot jo razlaga pritožnik, da je zaznamba izrednega pravnega sredstva dovoljena le, če je bila vložena v roku za pritožbo proti sklepu zemljiškoknjižnega sodišča, s katerim je bila dovoljena vknjižba iz prvega odstavka 102. čl. zakona. V tej določbi je predpisan skrajni rok, to je rok do katerega se še lahko predlaga zaznamba izrednega pravnega sredstva. Namen vpisa te zaznambe je namreč varovanje vrstnega reda vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov, če uspe predlagatelj z izrednim pravnim sredstvom. Zaznamba mora biti zato predlagana in opravljena preden odpade procesna ovira za odločanje v postopkih, ki so bili začeti po trenutku, od katerega učinkuje vknjižba, v zvezi s katero se predlaga zaznamba izrednega pravnega sredstva. Ta ovira pa odpade, ko postane sklep o dovolitvi vknjižbe na podlagi pravnomočne sodbe pravnomočen. Edini pogoj, ki mora biti zato izpolnjen, da se vpis zaznambe izrednega pravnega sredstva dovoli je, da je bila vknjižba dovoljena na podlagi pravnomočne odločbe in da je predlog za zaznambo izrednega pravnega sredstva vložen do izteka roka za ugovor oz. pritožbo proti sklepu, s katerim je bila dovoljena ta vknjižba. Oba pogoja sta bila v tem primeru izpolnjena. Ob odločanju o predlogu je bil že izdan sklep o vknjižbi na podlagi pravnomočne sodbe zoper katero je vložena s strani predlagatelja revizija. Predlog za zaznambo pa je tudi bil vložen pred iztekom roka za ugovor oziroma za pritožbo proti sklepu o dovoljeni vknjižbi, zato ga po določbi drugega odstavka 103. čl. ZZK-1 ni bilo mogoče zavreči. Okoliščina, da je bil vložen preden je sodišče s sklepom odločilo o predlogu za vknjižbo, po povedanem ni razlog zaradi katerega bi zemljiškoknjižno sodišče zavrglo predlog za zaznambo izrednega pravnega sredstva. Sodišče prve stopnje je glede na okoliščine tega primera pravilno odločilo, ko je dovolilo zaznambo izrednega pravnega sredstva in se pritožba nasprotnega udeleženca iz teh razlogov pokaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo na podlagi 2. tč. tretjega odstavka 161. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrnilo ter hkrati odredilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.