Jedro

Po izrecni določbi drugega odstavka 39. člena ZPP se pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta pravdni stroški in druge stranske terjatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. Zato oznake revizijske vrednosti spora o višini prisojenih pravdnih stroškov ni mogoče upoštevati. Že v tožbi označena vrednost sporov pa ne presega 2.000 EUR. Zato je predlog za oprostitev revizije nedovoljen.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. V tej pravdni zadevi je bil v prvem sojenju pravnomočno ugotovljen obstoj služnostne pravice hoje in voženj po služnostni trasi, v drugem sojenju pa je sodišče prve stopnje po zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka ugodilo podrejenemu in ugotovilo obstoj služnostne pravice tudi glede dovozov s srednje velikimi tovornimi vozili po v sodbenem izreku opredeljeni služnostni poti v breme nepremičnin tožencev in v korist nepremičnin tožnikov. Tožencema je naložilo izstavitev za zemljiškoknjižni vpis te služnostne pravice sposobne listine, opustitev vsakršnih poseganj v izvrševanje služnostne pravice, zlasti postavljanja ovir, naložilo pa jima je tudi dopustitev izvedbe v sodbenem izreku opredeljenih dejanj, potrebnih za izvrševanje služnostne pravice. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in potrdilo izpodbijani prisodilni del prvostopenjske sodbe.

2. Toženca v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije proti drugostopenjski sodbi kot vrednost spornega predmeta označita 3.569 EUR s pojasnilom, da toliko znašajo tožnikoma prisojeni pravdni stroški. V nadaljevanju postavljata dvoje vprašanj in trdita, da o njih ni sodne prakse vrhovnega sodišča. 3. Predlog ni dovoljen.

4. Če zakon določa, da revizije ni, je vrhovno sodišče ne more dopustiti. Po četrtem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizije ni v tistih sporih, v katerih vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR. Pravila o ugotavljanju vrednosti spornega predmeta so določena tudi v 39. in naslednjih členih ZPP. Po izrecni določbi drugega odstavka 39. člena ZPP se pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta pravdni stroški in druge stranske terjatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek.

5. V tej zadevi zato ni mogoče upoštevati opredelitve vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, kot sta jo navedla toženca v predlogu za dopustitev revizije. Odločilna je tista navedba, ki je bila podana ob vložitvi tožbe ali njeni spremembi, če kasneje ni bila spremenjena zaradi ravnanja sodišča ali nasprotne stranke na način, kot je določen v zakonu. Takih trditev v predlogu ni, zato je upoštevna tista vrednost, ki je navedena v uvodu obeh sodb, torej znesek 1.460,52 EUR. Ta znesek ne presega revizijskega praga za dovoljenost revizije iz četrtega odstavka 367. člena ZPP in s tem tudi ne za dovoljenost predloga za njeno dopustitev.

6. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP zavrglo nedovoljen predlog tožencev za dopustitev revizije.