Jedro

Naloga sodišča je bila ugotavljati, ali je bila pogodba v času sklepanja glede na vse okoliščine – starost in zdravstveno stanje preživljanca, planirani odhod v dom starejših, za toženko tvegana.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 952,64 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni po prejemu sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo razsodilo, da pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki sta jo dne 20. 9. 2005 v obliki notarskega zapisa sklenila A. Č. kot preživljanec in V. Č. kot preživljalka, je po svoji pravni naravi darilna pogodba in nima pravnega učinka proti tožniku A. Č. glede solastniškega deleža do idealne 1/8 celotne nepremičnine, parc. št. 2/2, k.o. X (točka I. izreka sodbe), nadalje je toženi stranki naložilo, da tožniku izstavi zemljiškoknjižno sposobno listino z nepogojnim vknjižbenim dovolilom, s katerim dovoljuje pri nepremičnini, parceli št. 2/2, k.o. X. vknjižbo lastninske pravice v korist in na ime A. Č., do 1/8 celotne nepremičnine (točka II. izreka sodbe). Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 10.552,34 EUR (točka III. izreka sodbe).

2. Zoper sodbo se je v roku iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP pritožila toženka. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremeni in zahtevek tožeče stranke zavrne, podrejeno pa razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v nadaljnjo odločanje. Navaja, da je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti in proste presoje dokazov (7. in 8. člen ZPP), ker ni zaslišalo priče dr. I. F., ki je spremljal zdravstveno stanje pokojnega in mu je ta zaupal. F. bi vedel povedati o zdravstvenem stanju očeta pred in po podpisu pogodbe ter o ustreznosti skrbi in pomoči s strani toženke. Za oceno kakšna pogodba je bila sklenjena med strankama, bi moralo sodišče ugotavljati namen pogodbe in voljo strank, ki pa ni bila v daritvi ampak v preživljanju zapustnika. Pokojni se je ravno zaradi predhodne skrbi toženke zanj odločil za sklenitev pogodbe – toženki je zaupal. Ni pravilno stališče sodišča, da manjka element aleatornosti. Toženka ob podpisu pogodbe ni vedela, da bo in kdaj oče sprejet v dom. Sicer pa je za očeta skrbela tudi v času, ko je bil v domu. Kontaktna oseba je bila prav toženka. Diagnoze, ki so bile pokojnemu postavljene, niso bile vzrok smrti – umrl je zaradi pljučnice. Napačno je stališče sodišča, da ima aleatornost svoje meje in je tako treba napraviti primerjavo vrednosti nasprotnih izpolnitvenih strank. Kavza in aleatornost sta ključna elementa te pogodbe (II Ips 1239/2008, I Cp 3081/2011, II Ips 192/07, II Ips 558/07). Sodišču nadalje očita, da je napačno izhajalo iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca J. K., na katerega je toženka dala številne pripombe. Sodišče je svojo laično presojo naslonilo tudi na mnenje izvedenca J. J.. Njegovo mnenje pa je bilo izločeno iz dokaznega postopka. Ni razumljivo, da je sodišče okoliščino, da je Sodexo in nato DSO Vič dostavljala preživljancu hrano, vzelo kot obremenilno za toženko. Toženka je organizirala prehrano in to kaže na skrb in pomoč zapustniku. Ni bistveno, ali je toženka v določenem obdobju vso hrano kupovala iz lastnega žepa, tudi ne kdaj je bila na dopustu v K., prav tako ne opredelitev do dopisa z dne 12. 6. 2004. Sodišče pa se ni opredelilo do izjav zaslišanih prič T.Č., Š. Č., A. M., N. S., M. in E. Č., A. G., U. B.. Ne drži, da tožnik ni zahteval izpolnitve zaradi neizpolnjevanja pogodba. Nasprotno izhaja iz točke III tožbe in tudi iz pripravljalne vloge tožnika. Ni utemeljen očitek toženki, da gre za družinske člane in da je bila toženka v vsakem primeru dolžna poskrbeti za zapustnika. Tudi ni nikakršnega dokaza, da je toženka tožnika onemogočala stike z očetom. Sodišče ni navedlo na podlagi česa je zaključilo, da je toženkina hči brez najemnine prebivala v stanovanju zapustnika, saj je toženka to prerekala. Je pa toženka redno plačevala vse položnice. Tudi za domsko oskrbo in to iz svojega osebnega premoženja. Sodišče ni pojasnilo, zakaj meni, da je bil znesek 234.466,11 SIT porabljen za doplačilo domske oskrbe. Pritožnica meni, da sodišče ni obravnavalo odločilnih dejstev v zadevi, to je namena sklenitve pogodbe. Ni pa pogoj, da bi se predhodna pomoč vpisala v samo pogodbo.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Zavrača pritožbene navedbe tožene stranke in meni, da je sodišče povsem pravilno in utemeljeno tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Toženka je s svojim tastom, očetom tožnika, pri notarju v obliki notarskega zapisa, sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Tožnik trdi, da je bila pogodba sklenjena 20. 9. 2005, preživljanec pa je bil zaradi slabega zdravstvenega stanja, ki so ga vsi poznali, sprejet v Dom starejših občanov v H. čez 27 dni po podpisu pogodbe (12. 10. 2005). Zaradi tega za toženko to ni bila tvegana pogodba. Šlo je za darilo tretji osebi. Ker je bil zaradi tega darila prikrajšan nujni delež, ki tožniku po očetu gre, pogodbo izpodbija v višini nujnega deleža. 6. S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se preživljalec zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga druga, drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja s tem, da je izročitev tega odložena do izročiteljeve smrti (prvi odstavek 557. člena OZ). Pogodba o dosmrtnem preživljanju velja za aleatorno (tvegano pogodbo). Pri aleatornih pogodbah bodo koristi oziroma obveznosti določene šele pozneje glede na potek dogodkov. Ti dogodki morajo biti zunaj nadzora pogodbenih strank. Stranki prav tako ne moreta vplivati na potek dogodkov oziroma ne moreta vnaprej vedeti ali bodo ti dogodki sploh nastali. Bistveni element vsake aleatorne pogodbe je negotovost (glej Luigi Varaneli, Ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju in Pogodbe o preužitku).

7. Naloga sodišča je bila torej ugotavljati ali je bila pogodba v času sklepanja glede na vse okoliščine – starost in zdravstveno stanje preživljanca, planirani odhod v dom starejših, za toženko tvegana. Sama kavza pogodbe za predmetno situacijo zato ni odločujoča in s tem tudi ne sklicevanje pritožbe na sodbe Vrhovnega in višjih sodišč.

8. Zgolj ugotovitev sodišča, da glede na ugotovljene dejanske okoliščine pogodba ni bila tvegana je dovolj, da je sodišče zahtevku tožnika ugodilo. Zato je nepomembna pritožbena navedba, da je bila pogodba veljavno sklenjena, da namen preživljanca ni bil v daritvi. Ugotovitvi sodišča, da za toženko pogodba ni bil tvegan posel, pritožbeno sodišče sledi. V času sklepanja pogodbe je bil preživljanec star 83 let. Že vsi, torej tudi toženka so vedeli, da bo šel oče zaradi zelo slabega zdravstvenega stanja v dom starostnikov in ni slediti pritožbeni navedbi, da toženka ni vedela ali bo in kdaj bo sprejet v dom. Vsekakor se je morala zavedati, da bo to kmalu, saj je v odpustnem pismu z dne 6. 9. 2005 bilo navedeno, da oče potrebuje namestitev v domsko oskrbo, kar pomeni prioritetni položaj na listi čakajočih na dom. Nedvomno je bila toženka z odhodom tasta v dom močno razbremenjena. V dom je hodila na obiske in mu prinašala kak priboljšek, pomagala pri hranjenju in ga odpeljala na svež zrak. Plačevala je tudi razliko med pokojnino, ki jo je imel in stroški domske oskrbe. Obiskovali so ga tudi drugi sorodniki. Da je toženka tastu pomagala tudi že pred sklenitvijo sporne pogodbe, ni sporno, a pomagali so mu tudi drugi sorodniki. Šlo je za pomoč, ki je običajna med družinskimi člani. Nedvomno ima pritožba prav, ko pravi, da je namen pogodbe o dosmrtnem preživljanju preživljanje preživljanca za vnaprej. Zato zaslišanje priče dr. F., ki naj bi povedal o tem kako je oziroma kakšno pomoč je toženka nudila tastu pred sklenitvijo pogodbe, za samo rešitev zadeve ni odločilno. Zato zaslišanje te priče ni bilo potrebno. Sodišče pa se tudi ni opredeljevalo do drugih zaslišanih prič, ki so prav tako izpovedovale o tem, kdo in kako je skrbel za pokojnega očeta oziroma tasta v času pred sklenitvijo tukaj sporne pogodbe.

9. Drži pritožbena navedba, da aleatornost izključuje matematični izračun nasprotnih izpolnitev, a je treba poudariti, kot je povedano že zgoraj, da dejansko sporna pogodba ni pogodba kot izhaja iz naslova (pogodba o dosmrtnem preživljanju) pač pa gre za darilo. Sodišče je z izvedencem gradbene stroke ugotavljalo vrednost prenesenega dela nepremičnine (½ hiše). Res je imela toženka pripombe na to cenitev, a odstopanje vrednosti, ki jo je ugotovil izvedenec in tisto, ki jo ocenjuje toženka, za rešitev te zadeve nima nobene teže. Tožnik je zahteval razveljavitev le v višini nujnega dednega deleža in ne v denarni vrednosti.

10. Pritožbena navajanja o tem kako je dnevno potekala toženkina skrb za tasta, ali je bila v tem času na dopustu ali ne, ali je hčerka plačevala najemnino za stanovanje ali ne, kaj je bilo z denarjem, ki je bil dvignjen pred odhodom očeta v dom (234.466,11 SIT), o tem ali je toženka onemogočala stike tožnika z očetom, po vsem zgoraj povedanem ni odločilnega pomena, zato pritožbeno sodišče na te pritožbene navedbe ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Pritožba toženke ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije stroške pritožbenega postopka. Tožeča stranka pa je na pritožbo odgovorila. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 952,64 EUR. To so stroški odgovora na pritožbo 1250 točk, materialni stroški v višini 2% in 20% DDV ter sodna taksa v znesku 250,37 EUR (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).