Jedro

Pri odmeri preživnine se upošteva večji angažma tistega od staršev, ki so mu otroci zaupani v varstvo in vzgojo, in da se ga tudi finančno ovrednoti. Vrhovno sodišče k temu dodaja, da tega angažmaja ne kaže razčlenjevati v življenjske podrobnosti ter ga cepiti na čustveno, fizično, psihološko in še kakšno življenjsko prvino. Splošno znano je, kaj angažma staršev pomeni.

Pravilno o porazdelitvi preživninskega bremena vključuje dolžnost sodišča, da pri odmeri preživnine upošteva dejstvo, da ima tisti od staršev, ki mu otroci niso zaupani v varstvo in vzgojo, z otroci, ko so le ti pri njem na stiku, prav tako stroške s kritjem otrokovih potreb.

Izrek

I. Reviziji tožeče stranke se ugodi ter se sodba sodišča druge stopnje razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank in potrdilo poravnavo pravdnih strank, da se obe mladoletni hčerki zaupata v varstvo in vzgojo materi ter o stikih z očetom. Ker se starša nista uspela dogovoriti glede višine preživnine, jo je določilo sodišče prve stopnje samo. Ugotovilo je, da znašajo A. mesečni stroški 467,50 EUR, B. pa 531,50 EUR. Glede na višino prihodkov obeh staršev mora tožnik za deklici prispevati 39,22 % (za A. 183,35 EUR, za B. pa 208,45 EUR), toženka pa 60,78 %. Upoštevalo pa je tudi dejstvo, da ima tožnik hčerki v oskrbi 116 dni v letu, torej 31,80 % časa. Zato je od zneska preživnine odštelo stroške, ki jih ima tožnik v tem času s hčerama, in sicer za A. 58,30 EUR, za B. pa 65,70 EUR. Na tak način dobljena preživnina bi znašala 125,00 EUR za A. in 142,75 EUR za B. Nadalje pa je še upoštevalo, da se bo mama kot oseba, ki sta ji bili deklici zaupani v varstvo in vzgojo, več ukvarjala z vzgojo in vsakodnevnimi opravili (kuhanje, pranje perila). Zato je odločilo, da je oče dolžan za mladoletno A., rojeno 3. 2. 2008, mesečno plačevati preživnino v višini 140,00 EUR od 21. 6. 2016 dalje, za mladoletno B., rojeno 30. 4. 2011, pa 160,00 EUR od 15. 12. 2016 dalje.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in zvišalo prisojeno preživnino. Uvodno je pojasnilo, da je sodišče prve stopnje tožnika zavezalo k pokrivanju 30 % potreb deklic, toženka pa naj bi nosila preostalih 70 %. Toženka res razpolaga z višjimi dohodki (1.699,60 EUR, tožnik 1.096,83 EUR), kar pa še ne upravičuje razmerja, ki ga je določilo prvo sodišče. Menilo je, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da sta deklici zaupani v varstvo in vzgojo materi, ki tako prevzema večji del bremena in je v vzgojo otrok bolj vpeta. Sodišče prve stopnje ni zaznalo kvalitativne razlike v zahtevnosti obdobja, ko sta hčerki pri enem ali drugem staršu. Tožnik ima hčerki med tednom le dvakrat po dve uri popoldan in dva vikenda na mesec ter polovico počitnic oziroma praznikov. Med vikendi, počitnicami in prazniki se človek umiri in umakne iz vsakodnevne naglice, ki jo narekuje delovni teden. V tem obdobju je lahko preživljanje časa z otrokom bolj sproščeno, saj ni vsakodnevnih (stresnih) delovnih obveznosti. Toženka pa skrbi za hčerki predvsem v času, ko so zahteve zaradi službenih, šolskih in drugih vsakdanjih obveznosti večje. To pa se mora odraziti tudi pri porazdelitvi preživninskega bremena. Glede na ugotovljene potrebe mladoletnih hčerk je po oceni pritožbenega sodišča za A. ustrezna preživnina v višini 195,00 EUR, za B. pa 215,00 EUR, kar predstavlja približno 41 % ugotovljenih mesečnih potreb. Sodišče druge stopnje je izrecno navedlo, da je pri porazdelitvi preživninskega bremena med starša poleg prej navedenega upoštevalo tudi dejstvo, da ima toženka občutno višji dohodek od tožnika.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom II Dor 160/2017 dopustilo revizijo glede vprašanj: 1) Ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da je dolžno sodišče pri odmeri preživnine upoštevati večji čustveni in fizični angažma tistega od staršev, ki so mu otroci zaupani v varstvo in vzgojo (in na to očitno ta večji angažma finančno ovrednotiti ter ga naprtiti tistemu od staršev, ki plačuje preživnino) in 2) ali pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena vključuje dolžnost sodišča, da pri odmeri preživnine upošteva dejstvo, da ima tisti od staršev, ki mu otroci niso zaupani v varstvo in vzgojo (nerezidenčni starš) z otroki, ko so le-ti pri njem na stiku, prav tako stroške (s hrano, obleko, obutvijo, higienskimi pripomočki, lekarno, obratovalne stroške stanovanja, nakup daril, žepnina, počitnice itd.) in te stroške primerno finančno ovrednoti.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik dopuščeno revizijo. Meni, da sodišče druge stopnje ni uporabilo meril iz 129. in 129.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), niti ni uporabilo vrednostnih kriterijev, ki jih je izoblikovala sodna praksa. Sodišče pri odmeri preživnine nerezidenčnemu staršu ni upoštevalo obsega njegovih stikov z mladoletnimi otroki. Sklicuje se na judikat II Ips 345/2016, po katerem na razporeditev preživninske obveznosti med starša lahko odločilno vpliva tudi obseg stikov z otrokom, kar pomeni, da kadar otrok preživi pomemben del časa tudi z drugim od staršev, potem tudi drugi od staršev neposredno pokrije del dnevnih potreb otroka. Poudarja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da bosta deklici pri njem malce več kot 1/3 leta, dejansko pa bosta pri njemu polovico leta. V tem obdobju mora zanje pokriti njune potrebe, sodišče pa bi to moralo primerno finančno ovrednotiti. Navaja, da je sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje spremenilo na podlagi ocene, da naj bi bil tožničin čustveni in fizični angažma v obdobju, ki ga deklici preživita z njo večji, kakor toženčev. Poudarja, da se za otroke prav tako čustveno in fizično angažira kot toženka, da ocena sodišča druge stopnje nima podlage, da pa tudi če bi to držalo, takšnega povečanega čustvenega in fizičnega angažmaja ni mogoče finančno ovrednotiti.

5. Tožnica je na revizijo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

6. Revizija je utemeljena.

7. Vrhovno sodišče uvodoma opozarja, da je bila revizija dopuščena le glede pravilne uporabe materialnega prava. Zato ni obravnavalo revizijskih navedb, ki se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

**Prvo vprašanje**

8. Odločanje o porazdelitvi preživninskega bremena temelji na 129. in 129.a členu ZZZDR; ne pomeni matematičnega izračuna, marveč mora poskušati zagotoviti vrednotno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otrok. Pri odločanju o porazdelitvi preživninskega bremena mora sodišče skladno z materialnim pravom upoštevati vse okoliščine primera, tudi tiste prispevke staršev k varstvu, vzgoji in preživljanju otrok, ki niso v denarni oziroma materialni obliki. Tipičen primer je prav večji obseg nege in skrbi. V sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je treba pri porazdelitvi preživninskega bremena upoštevati tudi okoliščino, da praviloma tisti od staršev, ki mu je otrok dodeljen, z varstvom, vzgojo in skrbjo bistveno bolj kot drugi skrbi za otrokov telesni in duševni razvoj (tako na primer judikati II Ips 990/2007, II Ips 915/2008 in II Ips 126/2017). Pravilna je ugotovitev sodišča druge stopnje, da so dnevne skrbi za otroka med delavnikom običajno večje kot pa ob vikendih, praznikih in dela prostih popoldnevih, ter da se to odraža tudi pri razporeditvi preživninskega bremena po 126. členu ZZZDR.

9. Na prvo vprašanje je tako treba odgovoriti, da je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da se pri odmeri preživnine upošteva večji angažma tistega od staršev, ki so mu otroci zaupani v varstvo in vzgojo, in da se ga tudi finančno ovrednoti. Vrhovno sodišče k temu dodaja, da tega angažmaja ne kaže razčlenjevati v življenjske podrobnosti ter ga cepiti na čustveno, fizično, psihološko in še kakšno življenjsko prvino. Splošno znano je, kaj angažma staršev pomeni.

**Drugo vprašanje**

10. Utemeljeni so tožnikovi revizijski očitki, da bi sodišče druge stopnje ob razdelitvi preživninske obveznosti moralo upoštevati tudi stroške, ki jih ima tožnik s kritjem dnevnih potreb deklic med izvrševanjem stikov. V judikatu II Ips 345/2016 je Vrhovno sodišče že opozorilo, da kadar otrok preživi pomemben del časa tudi z drugim od staršev, potem tudi drugi od staršev neposredno pokrije del dnevnih potreb otroka. Sodišče mora tako, preden določi višino preživnine, od tistega dela preživninske obveznosti, ki ga krije drugi od staršev, odšteti stroške, ki jih ta krije neposredno.

11. Na drugo vprašanje je tako treba odgovoriti, da pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena vključuje dolžnost sodišča, da pri odmeri preživnine upošteva dejstvo, da ima tisti od staršev, ki mu otroci niso zaupani v varstvo in vzgojo, z otroki, ko so le-ti pri njem na stiku, prav tako stroške s kritjem otrokovih potreb.

**Odločitev Vrhovnega sodišča**

12. Iz sodbe sodišča prve stopnje je razvidno, da je to sodišče pri določitvi preživnine oba v tej odločbi upoštevana dejavnika upoštevalo: najprej je določilo obseg finančnih potreb deklic, nato pa je upoštevalo prihodke vsakega od staršev in na tej podlagi ugotovilo preživninsko breme, ki naj ga nosi tožnik. Od tega zneska je nato odštelo stroške, ki jih tožnik nosi neposredno v času, ko sta deklici pri njem. Končno pa je preživnino še zvišalo upoštevaje dejstvo, da nosi toženka večje breme vzgoje in vsakodnevnih opravil za deklici kot pa tožnik.

13. Iz odločitev sodišča druge stopnje pa ne izhaja, da bi sodišče na kakršenkoli način upoštevalo stroške, ki jih ima tožnik z deklicami, kadar sta pri njem. Svojo odločitev o spremembi sodbe sodišča prve stopnje je sicer utemeljilo s povsem drugim razlogom. V 7. točki je poudarilo, da sodišče prve stopnje ni „v zadostni meri upoštevalo dejstva, da sta devetletna A. in šestletna B. zaupani v varstvo in vzgojo materi ...“

14. O stroških deklic, ki jih med izvrševanjem stikov zagotovi oče ter jih je sodišče prve stopnje (sicer na pretirano matematičen način) povzelo v metodo svoje odločitve, ni pritožbeno sodišče reklo ničesar. Posebej je treba poudariti, da prav ta del dejanske podlage sodbe sodišča prve stopnje tvori enega izmed osrednjih dejavnikov, ki sooblikujejo končen vrednotni sklep. Ker je tako, ni jasno, ali in kako se oba pravno relevantna dejavnika odražata v izpodbijani sodbi.

15. To je terjalo razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje (drugi odstavek 380. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožbeno sodišče bo moralo ob vnovičnem odločanju ta pravno relevanten dejavnik upoštevati ter tudi obrazložiti, kako se odraža v spremenjeni odločitvi o preživninskem bremenu.

16. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.